Slovenija, 21. februar 2026 – Lani je mesec preživelo lahko oz. zelo lahko 23 % gospodinjstev, kar je za 2 odstotni točki manj kot leto prej. Po drugi strani se je s plačljivimi prostočasnimi aktivnostmi ukvarjalo za 3 odstotne točke več oseb kot predlani (58 %).

Brez finančnih težav skozi mesec manj gospodinjstev

Največ gospodinjstev, skoraj tretjina (32 %), je ocenilo, da so s svojimi dohodki mesec preživela dokaj lahko. Ta delež je bil sicer za 1 odstotno točko manjši kot leta 2024. Z manjšimi finančnimi težavami je skozi mesec shajalo 28 % gospodinjstev, kar je po drugi strani pomenilo za odstotno točko več kot leto prej. Delež gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela brez težav (lahko oz. zelo lahko), se je zmanjšal za 2 odstotni točki, na 23 %. Za prav toliko pa se je povečal delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki shajala težko oz. zelo težko, in tako narasel na 17 %.

Na ravni statističnih regij je bil delež gospodinjstev, ki so skozi mesec shajala brez finančnih težav (lahko oz. zelo lahko), najvišji v osrednjeslovenski (31 %), najnižji pa v podravski in koroški statistični regiji (po 16 %).

Nepričakovane izdatke v znesku 900 EUR bi si lahko privoščilo 72 % gospodinjstev – največ v gorenjski statistični regiji (81 %), najmanj pa v podravski in koroški (63 %).

Stanovanjski stroški veliko breme za enak delež gospodinjstev

Za četrtino (25 %) gospodinjstev so bili stanovanjski stroški veliko breme, kar je enak delež kot leto prej. Da ti stroški zanje sploh niso breme, pa je menilo za 2 odstotni točki manj gospodinjstev (16 %).

Enotedenske počitnice finančno približno enako dostopne kot pred letom dni

Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva bi si lani finančno lahko privoščilo 81 % gospodinjstev, kar je za 1 odstotno točko manj kot leto prej. Na ravni statističnih regij je bil delež najvišji v gorenjski (89 %), najnižji pa v koroški (69 %).

Delež gospodinjstev s stanovanjem v dobrem stanju večji

Da je njihovo stanovanje v dobrem stanju, tj. da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali tal, je lani ocenilo 84 % gospodinjstev, kar je za 4 odstotne točke več kot predlani.

Da je njihovo stanovanje pozimi dovolj toplo, upoštevajoč sistem ogrevanja in izolacijo, je menilo 96 % gospodinjstev, kar je enak delež kot leto prej. Enak delež gospodinjstev (96 %) si je primerno ogrevano stanovanje lahko privoščil tudi finančno. V pretemnih stanovanjih je živelo 4 % gospodinjstev ali za 1 odstotno točko manj kot leto pred tem.

Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi ostalo veliko

V prejšnjem letu so osebe, stare 16 let ali več, subjektivno ocenjevale zadovoljstvo z življenjem na splošno, finančnim stanjem gospodinjstva, medosebnimi odnosi in javnimi zelenimi površinami v okolju, kjer živijo, na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen).

Enako kot v preteklih dveh letih so bile osebe v povprečju najbolj zadovoljne z odnosi, ki jih imajo s prijatelji, sorodniki, sosedi, sodelavci (povprečna samoocena 8,6). Nespremenjena je ostala tudi raven zadovoljstva s finančnim stanjem (6,8), zadovoljstvo z življenjem na splošno pa je v primerjavi z letom prej rahlo upadlo (za 0,1 vrednosti ocene, na 7,6). Povprečna samoocena zadovoljstva z javnimi zelenimi površinami v okolju, v katerem živijo, je znašala 8,2.

Plačljive prostočasne aktivnosti dostopnejše

S plačljivimi prostočasnimi aktivnostmi se je ukvarjalo 58 % oseb, starih 16 let ali več, kar je bilo za 3 odstotne točke več kot predlani. Med razlogi, zakaj se niso udeleževali tovrstnih aktivnosti, jih je 9 % navedlo finančne, preostali pa druge razloge.

Zelenjava na jedilniku približno enako pogosto, sadje nekoliko redkeje

V običajnem tednu je lani 69 % oseb, starih 16 let ali več, uživalo zelenjavo vsaj enkrat na dan, kar je približno enako kot leta 2022 (70 %), ko smo nazadnje zbirali te podatke. Sadje je vsaj enkrat na dan uživalo 62 % oseb ali za 4 odstotne točke manj kot v 2022 (68 %). Meso, ribe, rake ali morske sadeže (vključno s predelanimi mesnimi in ribjimi izdelki) so imele vsakodnevno na jedilniku približno tri osebe od desetih (29 %)./LN/ Vir a za objavo SURS – tudi grafi/fotografija le ponazoritvena/