Slovenija, 24. april 2026 – 24. aprila zaznamujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Ta opozarja, kako pomembno je odgovorno ravnati s hrano in si prizadevati, da je zavržemo čim manj. S pobudo se želi posameznike, organizacije in institucije spodbuditi k bolj premišljenemu načrtovanju nakupov, porabi in shranjevanju živil ter drugim preprostim spremembam, ki pripomorejo k učinkovitejšemu ravnanju s hrano ter zmanjšanju količine zavrženih živil.
Za prehrano na razpolago največ sadja in žit, upad največji pri zelenjavi – Prebivalec Slovenije je imel leta 2024 v povprečju za prehrano na voljo 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 79 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. To je bilo pri krompirju za 15 kg oz. 23 % več na prebivalca kot leta 2020, pri sadju za 14 kg oz. 11 % več, pri mesu za 4 kg oz. 4 % več in pri jajcih za 1 kg oz. 6 % več. Po drugi strani sta se v opazovanem obdobju zmanjšali količini zelenjave in žit na prebivalca – prva za 14 kg oz. 12 %, druga pa za 3 kg oz. 3 %.
Živilski izdelki nekoliko dražji – V primerjavi z marcem lani so se cene živil v povprečju zvišale za nekaj manj kot 3 %. Najbolj, za 11 %, so se podražili sadje in oreščki, sledili so meso in mesni pripravki (za 7 %) ter mleko z mlečnimi izdelki in jajca (za 2 %). Po drugi strani so se pocenila živila v skupini olja in maščobe (za 4 %) ter sladki izdelki, tj. sladkor, slaščice in sladice (za 3 %). Marca lani pocenitev na letni ravni ni bila zaznana v nobeni izmed prikazanih skupin.
V povprečju nastalo 79 kg odpadne hrane na prebivalca – V letu 2024 se je v Sloveniji v vseh členih prehrambne verige skupno zavrglo 168.000 ton hrane oz. 79 kg na prebivalca. Največ odpadne hrane je kot običajno nastalo v gospodinjstvih, 44 %. V gostinstvu in strežbi hrane je bil ta delež 32-odstoten, v proizvodnji hrane je znašal 15 %, najmanjši (9 %) pa je bil v dejavnosti trgovine z živili.
Gospodinjstva zavrgla 200 ton hrane na dan – Predlani je v gospodinjstvih nastalo 73.600 ton odpadne hrane oz. okoli 200 ton na dan. To pomeni, da je dnevno prebivalec Slovenije doma v povprečju zavrgel nekaj manj kot 100 g hrane. Po SURS-ovi oceni je užitni del obsegal 31 g, neužitni del (olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi) pa 64 g.
Koliko hrane se zavrže v članicah EU? – Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v članicah EU zavržene povprečno 129 kg hrane na prebivalca, od tega nekaj več kot polovica v gospodinjstvih (69 kg). Najmanj odpadne hrane na prebivalca je nastalo v gospodinjstvih v Španiji* (26 kg), sledili sta Slovenija (34 kg) in Bolgarija (41 kg), največ pa na Portugalskem (122 kg), v Romuniji (103 kg) in Italiji (98 kg).
In še to smo izbrskali na spletu, in sicer informacijo, da se na srečo po vsej Evropi krepi gibanje za ambiciozne ukrepe glede odpadne hrane. 65 organizacij, od nevladnih organizacij do podjetij in raziskovalnih ustanov, je podpisalo skupno izjavo, v kateri pozivajo EU, naj do leta 2030 določi pravno zavezujoče cilje za 50-odstotno zmanjšanje količine odpadne hrane od kmetije do vilic. Vendar bo ključnega pomena, da oblikovalci politik z vse Evrope podprejo boj za regulacijo, ki bi odpravila odpadno hrano.
Po ocenah se po vsem svetu zavrže 40 % hrane, kar povzroči približno 8–10 % svetovnih emisij in porabi približno 28 % svetovnih kmetijskih zemljišč, kar je več kot Kitajska in Indija skupaj. Leta 2021 je EU zavrgla vsaj 58,4 milijona ton hrane – še več pa se trenutno ne meri na ravni primarne proizvodnje. Zavržena hrana podjetja in gospodinjstva v EU stane približno 143 milijard evrov na leto./LN in SURS/