Ljubljana, 25. april 2026 – Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar sporoča, da zaključuje prve posvete o kandidatu za mandatarja prihodnje vlade.

Kot je zapisano v javni objavi po opravljenih posvetovanjih ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev, relativni zmagovalec volitev – dr. Robert Golob predsednik Gibanja Svoboda p.p.-  pa ji soglasja za prevzem mandata ni dal.

Predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića je danes, 25. aprila obvestila, da Državnemu zboru Republike Slovenije v roku, ki ga določa prvi odstavek 225. člena Poslovnika Državnega zbora, ne bo predlagala kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije. V nadaljevanju je objavljena celotna izjava predsednice republike, v kateri je obrazložila svojo odločitev, in sicer tako:

»Spremembe se nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj.« To sem zapisala ob napovedi svoje kandidature za predsednico republike. Danes želim te besede ponoviti – v nekoliko drugačnih okoliščinah, a z enako odgovornostjo.

Zato bom v nadaljevanju pojasnila, zakaj po posvetovanju z vodji poslanskih skupin ne morem predložiti kandidata za predsednika vlade ter katere so tiste okoliščine, ki so me do tega pripeljale.

V državnem zboru sedijo poslanci strank različnih političnih stališč, ki v svojih imenih promovirajo vrednote, kot so demokracija, resnicoljubje in svoboda. Te stranke je podprla večina volivcev. Prav zato je njihova odgovornost še toliko večja – da te vrednote ne ostanejo le del imen, temveč se dosledno odražajo tudi v njihovem ravnanju.

Politika zame ni umetnost možnega, je umetnost sklepanja poštenih kompromisov. In cilji v politiki ne morejo in ne smejo opravičevati sredstev. Politika je služenje ljudem in vodenje z zgledom. Spoštovanje vladavine prava, neodvisnost medijev in nadzornih institucij ter zavzemanje za  krepitev družbene kritičnosti morajo biti vgrajeni v moralni kompas vsakega politika.

A prav odmik od teh načel danes pomembno prispeva k stanju, v katerem smo. Zaupanje ljudi v delo politikov je nižje kot bi želeli. Spoštljivost, poštenost in dobronamernost so se prepogosto umaknile političnim obračunavanjem in kratkoročnim interesom. Zaupanje se zmanjšuje tudi zato, ker smo v predvolilni kampanji poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli povsem drugačna ravnanja. Kot predsednica, ki je prav tako dobila zaupanje večine volivcev, ne želim biti in ne bom del take politike.

Biti predsednica Slovenije pomeni zagovarjati tisto, za kar si je slovenski narod prizadeval stoletja: varnost, blaginjo, svobodo in dostojanstvo. Za vse nas. Nič od tega ni mogoče brez zagotavljanja človekovih pravic, vladavine prava, brez visoke stopnje politične kulture in strpnosti ter sodelovanja pri vodenju države.

V teh dneh se name obrača veliko ljudi s podobnim sporočilom – dovolj imajo razdvajanja. Hočejo mir, manj prepiranja, stabilnost. Ne želijo revanšizma. Pričakujejo povezovanje in vodenje z zgledom ter okolje, kjer štejejo znanje, odgovornost in rezultati, ne pa strankokracija v kateri ni važno, kdo si, samo da si naš.Njihovo sporočilo je jasno – potrebujemo širši konsenz o ključnih razvojnih vprašanjih in zvestobo vrednotam, na katerih temelji naša družba. In imajo prav. Slovenija sodi med najbolj razvite demokracije na svetu. Da tako tudi ostane, sta ključna medsebojno spoštovanje in odgovorno ravnanje.

Zakaj to izpostavljam? Ker tega ni bilo videti na nedavnih posvetih. Tam ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Tako kot v javnosti je bilo tudi na posvetih veliko sprenevedanja in neiskrenosti. Da pogajanja ne potekajo pred mediji, lahko razumem. Vendar: če politični akterji želijo dobiti moje zaupanje, da po posvetih z njimi predlagam kandidata za mandatarja, pričakujem, da bodo govorili pošteno in odkrito. Takšna drža ni osebna zahteva, temveč temeljni standard politične odgovornosti in kredibilnosti, brez katerega ni mogoče graditi zaupanja – ne med političnimi akterji in ne v odnosu do ljudi.

Spoštovani državljanke in državljani,

napoved in spodbuda poslancem, da bom predlagala tistega, ki bo izkazal podporo vsaj 46 poslancev, sta zaradi predstavljenih razlogov, v takih okoliščinah in v tej fazi postopka izgubili svoj smisel, enako tudi čakanje na 46 glasov, saj tako iz posvetovanj z vodji poslanskih skupin kot iz kasnejših javnih sporočil izhaja, da ne nastaja nobena koalicija, ki bi jo sestavljala večina poslancev Državnega zbora. Kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želim predložiti. Politika potrebuje drugačno sporočilo.

Naj ljudje slišijo tudi vas, drage poslanke in poslanci, saj sta v vseh ustavnopravnih korakih postopka pravica in dolžnost imenovanja kandidata za predsednika vlade zgolj in izključno vaši. Zato vas pozivam, da nalogo opravite sami in zanjo sprejmete polno odgovornost. Razmerja v državnem zboru so bolj izoblikovana, kot so bila razvidna na posvetovanjih. Prav je, da se ta stališča zdaj tudi jasno izrazijo.

Zato sporočam, da zaključujem posvete o kandidatu za predsednika prihodnje vlade.

Po opravljenih posvetovanjih ugotavljam, da za nikogar ni bila izkazana podpora večine poslancev v državnem zboru, relativni zmagovalec volitev pa mi je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati. Predsednika državnega zbora sem tako danes obvestila, da v prvem krogu ne predlagam kandidata za predsednika vlade.

Kdorkoli bo izvoljen, pa naj ima v mislih voljo ljudi: da bo odgovoren za dobrobit Slovenije in njen ugled, doma in v tujini«, pravi v svoji o razložiti predsednica države.

In še to! Nadaljevanje posvetovanj: Predsednica bo posvetovanja nadaljevala, saj meni, da je dialog nujen za iskanje rešitve.

Datum 10. maj: Informacije o točnem datumu nadaljevanja posvetovanj (npr. 10. maj) iz uradnih virov (kabineta predsednice) še niso bile potrjene./LN/Vir za objavo kabinet predsednice države/