Ljubljana, 25. april 2026 – Urednika Cankarjeve založbe Andrej Blatnik in Sašo Puljarević sta minulo sredo skupaj z avtorji, prevajalci in sodelavci predstavila najnovejše izdaje izvirnega in prevodnega leposlovja, ki ji boste odslej lahko našil na knjižnih policah.
V zbirki S poti sta izšli knjigi Vandranja Sama Ruglja in Kratki rezi Nejca Poharja. Z dvema novostima pa se je dopolnila kultna zbirka Moderni klasiki: Domneve o Jakobu Uweja Johnsona (prevod in spremna beseda Slavo Šerc) in Odprava h kruhovcu Wilme Stockenström (prevod Breda Biščak, spremna beseda Aleksandra Gačić). Tokrat je pri predstavitvi sodelovala tudi Alena Begić, avtorica zbirke kratkih zgodb Dan za izboljšave in prevajalka Klarisa Jovanović, ki je predstavila novo knjigo Toneta Perčiča Dežela.
No, pa »berimo« po vrsti….
VANDRANJE – Potopis, ki diha v ritmu hoje, je hvalnica svobodnemu pohajkovanju očeta in sina pa starodavni jantarni poti. Ustvaril pa je s pomočjo tipk Sama Rugelja, vseživljenjskega pohodnika, drugače pa urednika in založnika, ki se je po poti E6 prvič podal še kot mladenič, v taborniški druščini.
To prvinsko potepanje in spanje na senikih je pri njem pustilo nepozabne spomine. Skoraj pol stoletja kasneje se je, zdaj že kot oče, s svojim prvorojencem Janom ponovno podal po tej poti, da bi se znova naužil narave, naprezanja in sinove družbe.
Vandranjeje torej evokativni potopis, ki diha v ritmu hoje, obenem pa hvalnica svobodnemu pohajkovanju očeta in sina po slovenski zemlji, ki se, če se jo nameniš prečiti peš, od severa do juga, izkaže za raznoliko in tudi ne tako majhno deželo.
KRATKI REZI je zbirka poročil s snemanj iz osemnajstih držav, kjer je avtor Nejc Pohar, je režiser in pisec, snemal in režiral nadaljevanko Na Terapiji ter nekaj kratkih filmov. Avtor je zapisal potopis specifičnega načina potovanja. Vodi nas v kraje, kamor bi težko vstopili, piše o tem, česar tam morda ne bi videli. Če režiranje poteka kot proces prevajanja besed v slike in zvoke, je ta knjiga napisana v obratni smeri – v smeri opisovanja srečevanj z ljudmi, ki jih je avtor spoznal med iskanjem pravih podob in pravih zvokov.
DEŽELA je novi roman dobitnika kresnika 1995, ki se dogaja v skrivnostni deželi, pravzaprav Deželi, ki naj bi ji pripovedovalec pomagal k obnovi. Na temeljih absurda avtor zgradi duhovito parabolo, ki daje misliti o različnih časih in deželah.
Pripovedovalca določijo za gradnjo avtocestnega mostu, ki se je začela že pred časom, vendar so od gradbenih naporov ostale le ruševine. Ko izve, da so most pravzaprav enkrat že zgradili, in stuhta, da je kraj neprimeren za gradnjo, se skuša izviti iz položaja, v katerega se je dal ujeti, vendar je pogodba podpisana, njegova volja pa nepomembna. Velja, da je Dežela varna in demokratična, vendar se iz ure v uro izkazuje precej drugače …
DAN ZA IZBOLJŠAVE pa je groteska, začinjena s črnim humorjem, je zagotovilo za nabrito bralno dogodivščino. Če k temu pridamo predrznost, s katero se pisateljica Alena Begić nadvse duhovito loteva celo téme, pred katero po navadi otrpnemo, iz strahu ali nelagodja: smrti in njenega fizičnega ekvivalenta, groba, je mera zvrhano polna. Dobra vaga, bi lahko rekli. Svet je hladen, neprediren zid in prav takšni so njegovi protagonisti: nevrotične, narcisoidne, apatične osebe, ki jih drži pokonci samo še živo utripanje krvi v sencih. Njihovi izbruhi sovražnosti in nemoči so groteskni, komunikacija pa skrajno osiromašena, osredotočena na lastno praznino in ponekod že na robu patologije. In vendar so zgodbe, zbrane v pričujoči zbirki, prav zabavne.
DOMNEVE O JAKOBU pa je fragmentaren roman o skrivnostni smrti, ki skozi preplet različnih perspektiv raziskuje izmuzljivost resnice v razdeljeni Nemčiji hladne vojne. Roman iz leta 1959 je prvenec Uweja Johnsona in eno ključnih del povojne nemške književnosti.
Zgodba, umeščena v čas hladne vojne in razdeljene Nemčije, se začne s skrivnostno smrtjo železničarja Jakoba Absa, ki ga na tirih povozi vlak.
Namesto klasične pripovedi roman ponuja fragmentarno rekonstrukcijo dogodkov: skozi menjavanje perspektiv, dialoge in notranje monologe se nizajo različne možne razlage – nesreča, samomor ali umor – ne da bi se zgodba dokončno odločila za eno resnico.
In tu je še ODPRAVA H KRUHOVCU – Gre za poetični roman iz leta 1981, ki odpira vprašanja suženjstva, svobode, identitete, spomina in jezika na jugu Afrike. Pripovedna struktura je ciklična: začne in konča se z neimenovano pripovedovalko, ki počasi izgublja zavest oziroma drsi v sanjska stanja. Iz njenih spominov izvemo, da je bila v bogatem obmorskem mestu spolna sužnja več bogatim moškim, preden se je s »tujcem« podala na odpravo v notranjost dežele v iskanju pozabljenega mitičnega mesta. Odprava razpade, pripovedovalka ostane sama in si poslednje zatočišče najde v kruhovcu (baobabu), zaradi česar je roman tudi metaforična kritika moških osvajalskih podvigov.
Kaj priporočiti, težko zapišem, ker sem trenutno šele pri koncu »Vadranja«. Ker pa se mi zdi, da ni potrebe, da “pridem” na jug Afrike – vsebine romana ODPRAVA H KRUHOVCU -, sem se odločila, da vam prepustim izbiro že prej, zato ta krajša predstavitev. Lahko pa dodam, da po predstavljenem s strani urednikov založbe in ustvarjalcev zagotovo “končam v Afriki”. Priporočam, da “potujete” z mano! /Objavo pripravila: Alenka T. Seme/