Slovenija/Evropa, 9. maj 2026 – Ob prazniku Evrope, 9. maju, so pri Statističnem uradi pripravili nekaj podatkov, kam se Slovenci in državljani Slovenije uvrščamo med prebivalci članic Evropske unije. V Sloveniji živi vsak dvestoti prebivalec EU. Po zadovoljstvu z življenjem, stopnji socialne izključenosti in zavrženi hrani na prebivalca je bila Slovenija druga najboljša med članicami.

Prebivalci Slovenije med prebivalci EU – Na dan Evrope, 9. maja, zaznamujemo sprejetje Schumanove deklaracije iz leta 1950, ki je postavila temelje današnje Evropske unije. Slovenija je njena članica postala 1. maja 2004.

V 27 članicah je na začetku lanskega leta živelo nekaj več kot 450 milijonov prebivalcev, od tega v Sloveniji 2.130.850 ali 0,5 % prebivalstva EU. Unija meri 4,2 milijona kvadratnih kilometrov, Slovenija pa z 20.271 km2 prav tako obsega 0,5 % celotne površine EU.

Na dan Evrope praznuje rojstni dan okoli 6.000 prebivalcev in prebivalk Slovenije – Dodatno se 9. maja lahko veseli 6.016 prebivalcev in prebivalk Slovenije, saj praznujejo tudi svoj rojstni dan. Prav na ta datum leta 1950 pa se je rodilo 76 trenutnih prebivalcev in prebivalk Slovenije.

Starostna sestava prebivalstva v Sloveniji zelo podobna povprečju EU – Z najugodnejšo starostno sestavo med sedemindvajseterico se je lani lahko pohvalila Irska – mlajših od 15 let je bilo 18,5 % njenih prebivalcev, starejših od 64 let pa 15,7 %, kar je bil drugi najmanjši delež v EU, za Luksemburgom (15,2 %). Po drugi strani je imela Italija največji delež starejših (24,7 %) in obenem najmanjši delež mladih prebivalcev (11,9 %). Slovenija se je najbolj približala povprečju EU. Mladih je bilo 14,5 % prebivalcev, starejših 22,1 %, starih 15–64 let pa preostalih 63,4 %.

Stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji podobna kot na Poljskem – Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je lani v Sloveniji znašala 78,3 % in je za 2,1 odstotne točke presegala povprečje EU. Najvišja med članicami je bila na Malti (83,6 %), najnižja pa v Italiji (67,6 %). Med mladimi (15–29 let) je bila najvišja na Nizozemskem (79,9 %), najnižja pa v Italiji (33,1 %). V Sloveniji je stopnja v tej starostni skupini dosegla 47,1 %, kar je bilo za 2 odstotni točki pod povprečjem EU.

Slovenija po BDP na prebivalca približno na sredini sedemindvajseterice – BDP na prebivalca je v Sloveniji lani znašal 33.060 EUR, kar je bilo pod povprečjem EU (41.600 EUR) oz. nekaj manj kot štiri petine njegove vrednosti. Slovenija se je uvrstila približno na sredino, saj je imelo 14 članic EU višje, 12 pa nižje vrednosti. Luksemburški BDP na prebivalca je obsegal štirikrat toliko kot slovenski, medtem ko je bil bolgarski od slovenskega za polovico manjši.

Stopnja tveganja socialne izključenosti v Sloveniji druga najnižja v EU – Delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, je bil med članicami EU predlani najmanjši na Češkem (11,3 %), sledila je Slovenija (14,4 %). Najvišjo stopnjo, dvakrat tolikšno kot v Sloveniji, so imeli v Bolgariji (30,3 %), EU-povprečje pa je znašalo 20,9 %.

Na zasebnih potovanjih okoli dve tretjini prebivalcev EU – Na vsaj eno zasebno potovanje z najmanj eno prenočitvijo sta se predlani odpravili nekaj manj kot dve tretjini (65,4 %) prebivalcev EU, starih 15 let ali več. Takih potovanj so se največ udeležili prebivalci Nizozemske (83,6 %) in najmanj Romunije (27,7 %), medtem ko je na takšna potovanja odšlo 64,3 % prebivalcev Slovenije. Daljših potovanj, tj. z najmanj štirimi prenočitvami, se je udeležila okoli polovica prebivalcev EU (52,4 %) in Slovenije (51,1 %).

Med preostalimi članicami so se na takšna potovanja največ odpravili prebivalci Luksemburga (76,0 %), najmanj pa Romunije (12,1 %).

Prebivalci Slovenije med najbolj zadovoljnimi v EU – Prebivalci Slovenije, stari 16 let ali več, so splošno zadovoljstvo z življenjem predlani ocenili povprečno s 7,7 (na lestvici od 0 do 10), kar je bila druga najvišja ocena v EU. Enako zadovoljni so bili v Romuniji, še bolj pa na Finskem (7,8). Kot najmanj zadovoljne z življenjem so se ocenili prebivalci Bolgarije (6,2). Razlike po spolu so bile pri teh ocenah zelo majhne ali pa jih ni bilo – v Sloveniji je povprečna ocena pri moških znašala 7,6 in pri ženskah 7,7.

Prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 78 kg hrane – Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v članicah EU zavržene povprečno 129 kg hrane na prebivalca. Največ odpadne hrane je nastalo na Cipru (286 kg), sledili sta Danska (261 kg) in Grčija (201 kg), najmanj pa v Španiji (54 kg), sledila je Slovenija. Pri nas so se zavrgle 164.803 tone odpadne hrane ali povprečno 78 kg na prebivalca. K odpadni hrani štejemo tako užitni kot neužitni del (olupki, kosti, koščice, jajčne lupine itd., ki niso primerni za prehrano ljudi)./LN/Vir za objavo SURS/