Slovenija, 17. maj 2026 – Podjetja so leta 2024 v IKT investirala okoli 851 milijonov EUR, od tega 46 % v programsko opremo. Delovno aktivnih strokovnjakov za IKT je bilo lani 40.675. Tehnologije UI je uporabljalo 9 % podjetij v področju dejavnosti promet in skladiščenje, 2 % podjetij v tej dejavnosti v logistiki. 

Za skoraj petino več investicij v programsko opremo

Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) je 17. maj razglasila za svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, tema letošnjega pa je Digitalne življenjske povezave – Krepitev odpornosti v povezanem svetu. Sodobni svet sloni na kablih in omrežjih, IKT pa je postala pomembna infrastruktura za delovanje družbe in gospodarstva. Zato mora biti odporna – torej takšna, ki zanesljivo deluje oziroma katere delovanje je mogoče po napakah in napadih hitro ponovno vzpostaviti.

Podjetja so v letu 2024 v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) vložila približno 851 milijonov EUR oziroma za 14 % več kot leto prej. Te investicije so zajemale desetino vseh investicij v osnovna sredstva. Največ (46 %) so podjetja namenila za investicije v programsko opremo, okoli tretjino (32 %) v računalnike in drugo opremo za avtomatsko obdelavo podatkov ter nekaj več kot petino (22 %) v komunikacijske in elektronske naprave. V primerjavi z letom 2020 se je vrednost investicij v programsko opremo povečala za 59 % ali za okoli 147 milijonov EUR.

Podjetja z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi so predlani tudi sama razvijala programsko opremo za potrebe lastnega podjetja, stroški so bili ocenjeni na okoli 256 milijonov EUR. 

Med delovno aktivnimi nekaj več kot 40.000 strokovnjakov za IKT

Za odpornost IKT so ključni strokovnjaki, ki zagotavljajo tudi varno, zanesljivo in neprekinjeno delovanje digitalnih storitev. Leta 2025 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 40.675 strokovnjakov za IKT (2 % več kot leto prej), kar je predstavljalo 4,3 % vseh delovno aktivnih (4,2 % v 2024). 82 % jih je bilo moških in 18 % žensk; to je enaka struktura kot leto prej.

Med strokovnjake za IKT uvrščamo delovno aktivne v 24 poklicnih skupinah, največji sta bili tudi lani programerji računalniških aplikacij in razvijalci programske opreme (po 13 % v vsaki).

Več kot petina podjetij v področju oskrba z energijo, vodo, ravnanje z odpadki gostovala podatkovne baze v oblaku

Internet je hrbtenica sodobnega gospodarstva in družbe. V zadnjem četrtletju 2025 smo zaznali 735.579 širokopasovnih priključkov za dostop do interneta (60 % priključkov z optičnim dostopom) – 14 % pri poslovnih uporabnikih in 86 % v gospodinjstvih. V 1. četrtletju lani je do interneta dostopalo večkrat na dan 86 % oseb, starih 16–74 let. V podjetjih z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi pa je imelo dostop do njega za službene namene 62 % zaposlenih in samozaposlenih.

Nekatera podjetja so še posebej ključna za delovanje družbe in gospodarstva – njihova pomembnost je povezana z vrsto gospodarske dejavnosti, ki jo opravljajo. Zaradi digitalizacije so ta podjetja izpostavljena različnim tveganjem. Plačljive storitve računalništva v oblaku je leta 2025 med podjetji z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo:

• 82 % tistih, ki so registrirana v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (58–63 po SKD 2008). 66 % jih je med drugim uporabljalo varnostno programsko opremo – npr. antivirusni program, navidezna zasebna omrežja (VPN), kontrolo dostopa od omrežja prek oblaka, 56 % programsko rešitev ERP v oblaku, 29 % jih je v oblaku gostovalo podatkovne baze podjetja.
• 58 % tistih, ki so registrirana v področju dejavnosti oskrba z energijo, vodo, ravnanje z odpadki (35–39 po SKD 2008). 49 % jih je uporabljalo varnostno programsko opremo v oblaku, 42 % programsko rešitev ERP v oblaku, 21 % jih je v oblaku gostovalo podatkovne baze podjetja.
• 34 % tistih, ki so registrirana v področju dejavnosti promet in skladiščenje (49–53 po SKD 2008). Četrtina (25 %) jih je uporabljala varnostno programsko opremo v oblaku, 23 % programsko rešitev ERP v oblaku, 15 % jih je v oblaku gostovalo podatkovne baze podjetja.

Polovica podjetij, registriranih v področju promet in skladiščenje, izvajala kontrolo dostopa do omrežja

Ob digitalizaciji poslovanja je ključna tudi skrb za kibernetsko varnost. V letu 2024 je 86 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo katerega od varnostnih ukrepov ali postopkov (v EU: 93 %) – 65 % vsaj tri, 44 % vsaj pet in 27 % vsaj sedem (v EU: 38 %).

Najpogosteje uporabljen varnostni postopek (76 % podjetij) je bila avtentikacija z močnim geslom, tj. geslom z določeno minimalno dolžino, ki vsebuje številke in posebne znake ter se redno spreminja (v EU: 84 %). 61 % podjetij je izvajalo kontrolo dostopa do omrežja, torej upravljalo pravice uporabnikov v omrežju podjetja (v EU: 65 %), 27 % jih je testiralo varnost pri uporabi IKT – npr. izvajalo penetracijske teste, testiralo varnostne opozorilne sisteme, pregledovalo varnostne ukrepe, testiralo sisteme za izvajanje varnostnih kopij (v EU: 35 %) in 22 % jih je izvajalo oceno tveganja IKT, tj. periodično presojalo verjetnosti in posledice morebitnih varnostnih incidentov, povezanih z uporabo IKT (v EU: 34 %).

Preventiva je najboljša zaščita – 55 % podjetij je obveščalo zaposlene o njihovih obveznostih v povezavi z varno uporabo IKT v podjetju (v EU: 60 %); 19 % z obveznimi tečaji ali obveznim pregledom gradiva.

Tretjina podjetij v oskrbi z energijo, vodo, ravnanju z odpadki uporabljala rešitve IKT za zmanjšanje porabe energije

Z uporabo IKT je mogoče zmanjšati tudi porabo energije in materialov, potrošnega materiala ter s tem morebitne negativne vplive na okolje. Leta 2025 je 29 % podjetij uporabljalo sisteme ali rešitve IKT za zmanjšanje porabe energije ali materialov v podjetjih – 23 % za zmanjšanje porabe energije in petina pri porabi materialov.

Rešitve IKT za zmanjšanje porabe energije in materialov je uporabljalo:

• 38 % podjetij, registriranih v informacijske in komunikacijske dejavnosti (58–63 po SKD 2008) – 34 % za zmanjšanje porabe energije in 19 % pri porabi materialov.
• 42 % podjetij, registriranih v področju oskrba z energijo, vodo, ravnanje z odpadki (35–39 po SKD 2008) – 33 % za zmanjšanje porabe energije in 12 % pri porabi materialov.
• 23 % podjetij, registriranih v področju promet in skladiščenje (49–53 po SKD 2008) – 15 % za zmanjšanje porabe energije in 16 % pri porabi materialov.

Tehnologije umetne inteligence (UI) je uporabljalo 9 % podjetij v področju promet in skladiščenje (49–53 po SKD 2008). 2 % podjetij v tem področju sta jo uporabljala v logistiki, npr. za optimizacijo poti, razvrščanje z avtonomnimi roboti, pošiljanje in distribucijo paketov./LN/Vir za objavo SURS/