Ali je mogoče, da eden najstarejših zgodovinskih virov Evrope govori o Slovencih kot enotnem narodu ob Donavi? Če je odgovor pritrdilen, potem ne govorimo več o zanimivosti, temveč o vprašanju, ki posega v samo razumevanje našega izvora.

Povest vremenih let, nastala konec 11. ali v začetku 12. stoletja, velja za enega ključnih virov zgodovine vzhodne Evrope. Temelji na starejših kronikah, ki se niso ohranile, vendar so njihovi zapisi preživeli v kasnejših prepisih.

Kronika navaja, da so Sloveni živeli ob reki Donavi, na območju današnje Madžarske in Bolgarije. Pri tem niso predstavljeni kot razdrobljena plemena, temveč kot enoten narod, iz katerega so se kasneje razvile druge skupnosti. Takšen zapis odpira drugačen pogled na zgodovino.

Posebej pomembna je tudi trditev, da Slovenci izvirajo iz Jafetovega plemena, kar jih umešča v širši svetopisemski okvir. Ob tem kronika opisuje tudi selitve in spopade z drugimi ljudstvi, ki so vplivali na nadaljnji razvoj.

Če kroniko razumemo kot zgodovinski vir, potem se postavlja vprašanje, ali so Slovenci na tem prostoru prisotni dlje, kot to običajno velja. Prav tako se odpira vprašanje o vlogi slovenskega prostora v evropski zgodovini.

Zgodba o Povest vremenih let zato ni zaključena, temveč ostaja odprta in vabi k nadaljnjemu raziskovanju.

In še to! Vsako nedeljo vam bomo s pomočjo avtorja Matjaža Chvatala in ilustracijami Jurija Žitka predstavljali kdo so bili Sloveni in kakšen je izvor Slovencev. Članki in dokumentarec razkrivata stare kronike, jezikovne sledi in zgodovinske vire, ki odpirajo zanimiva vprašanja o zgodnji zgodovini slovenskega naroda.