Ljubljana, 17. maj 2026 – Slovenska filharmonija je v torek, 12. maja, v Dvorani Marjana Kozine pod sloganom Barvito uradno predstavila novo koncertno sezono 2026/27. V njej občinstvo nagovarja s kar šestimi skrbno zasnovanimi abonmaji, ki so jih na novinarski konferenci predstavili direktor Slovenske filharmonije in umetniški vodja Orkestra Slovenske filharmonije Matej Šarc, umetniški vodja Zbora Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik in umetniški vodja Družinskega abonmaja Franci Krevh.

Orkestrska glasba med klasicizmom in 21. stoletjem

Abonma Same mogočne skladbe ostaja tudi v sezoni 2026/27 zavezan vrhuncem simfonične glasbe ter drugim priljubljenim kompozicijam iz 19. in z začetka 20. stoletja. V njem bodo poleg glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija Orkester Slovenske filharmonije vodili tudi gostujoči dirigenti Davorin Mori, Valentin Urjupin, Natalija Ponomarčuk in Pierre Bleuse. Pod njihovo taktirko bodo izvedena Deseta in Šesta simfonija Gustava Mahlerja, Tako je govoril Zaratustra in Alpska simfonija Richarda Straussa, Druga simfonija Leonarda Bernsteina ter druga izbrana dela Prokofjeva, Fauréja, Debussyja, Dutilleuxa, Viktorije Poljove in Matije Krečiča, v katerih bodo zablesteli tudi pianista Nejc Kamplet in Herbert Schuch ter violončelist Ivan Skanavi.

Abonma Filharmonični klasični koncerti na drugi strani vključuje dela iz obdobja dunajske klasike in romantike. Ponaša se tako z mojstrskimi uverturami Felixa in Fanny Mendelssohn ter koncerti Mozarta, Schumanna, Brucha kot s simfonijami Prokofjeva, Šostakoviča in Schuberta ter drugimi orkestrskimi deli glasbenih genijev tistega časa. Večere tega abonmaja bodo zaznamovali mednarodno uveljavljeni dirigenti, kot so Michael Sanderling, Heinz Holliger, Gábor Takács-Nagy in Philipp von Steinaecker, ter zmagovalka dirigentskega tekmovanja v Pariški filharmoniji Mojca Lavrenčič, poleg njih pa bomo lahko na odru Gallusove dvorane občudovali še pianistko Marie-Ange Nguci ter violinista Ilyo Gringoltsa in Alexandro Conunovo.

Abonmaja SMS in FKK bosta v sezoni 2026/27 zaznamovana tudi z deli Ludwiga van Beethovna, saj bomo v letu 2027 obeleževali dvestoto obletnico njegove smrti. Temu glasbenemu velikanu se bo Slovenska filharmonija poklonila z izvedbami njegovih devetih simfonij, izmed katerih bo v prihajajoči sezoni Orkester Slovenske filharmonije poustvaril Prvo, Tretjo, Četrto, Šesto, Sedmo in Osmo simfonijo. Del poslanstva Slovenske filharmonije je seveda tudi izvajanje najnovejših glasbenih del. Tiste poslušalce, željne spoznavanja kompozicij 20. in 21. stoletja, tako že več let nagovarja abonma Sodobne orkestrske skladbe. Na njegovih koncertih bodo izvedena dela najodmevnejših sodobnih skladateljev, med drugim Hansa Abrahamsena, Enna Poppeja, Arthurja Honeggerja, Gije Kančelija, Marka Andreja in Rebecce Saunders, ob bok katerim bodo postavljene tudi skladbe slovenskih ustvarjalcev, med njimi novitete Klemna Lebna, Klare Mlakar in Milka Lazarja. Za kar čimbolj osmišljeno doživetje abonmaja SOS bodo pred vsakim njegovim koncertom v Gallusovi dvorani organizirane Predkoncertne orkestrske predstavitve (POP), na katerih bodo muzikologi poskrbeli za razlago izbranih skladb.

Zborovska glasba od renesanse do sodobnosti in koncerti Družinskega abonmaja

Poleg abonmajev SMS, FKK in SOS izvajata Zbor in Orkester Slovenske filharmonije tri koncertne cikle tudi v svoji matični dvorani v Slovenski filharmoniji, med njimi kar dva, namenjena ljubiteljem zborovske glasbe. V Vokalno-instrumentalnem programu bosta v sodelovanju z izvrstnimi pevskimi solisti posegla po izbranih delih skladateljev iz obdobja romantike, med drugim Rheinbergerja, Brahmsa, Fauréja in Holsta, ter po Stabat Mater Josepha Haydna in kar dveh večjih vokalno-instrumentalnih delih Johanna Sebastiana Bacha. Na odru Dvorane Marjana Kozine se bo najprej mogoče prepustiti njegovemu Božičnemu oratoriju, katerega decembrska izvedba s priznanimi slovenskimi solisti že prerašča v tradicijo, nakar bo januarja v Slovenski filharmoniji po več desetletjih zazvenel še monumentalni Pasijon po Mateju.

Pretežno vokalni cikel na drugi strani predstavlja izbrana dela tuje in slovenske zborovske glasbe, med njimi tudi novitete Tilna Slakana, Katarine Pustinek Rakar, Nane Forte in Tineta Beca. Na prvem koncertu tega abonmaja bo gostoval Državni komorni zbor Polifonija iz Litve, programe preostalih koncertov PVC pa bo pod vodstvom glavnega dirigenta Stephena Laytona ter gostujočih dirigentov Steffena Schreyerja, Aca Bišćevića in Helene Fojkar Zupančič s skladbami tako a cappella kot ob spremljavi klavirja ali orgel oblikoval Zbor Slovenske filharmonije.

Kot izjemen koncertni cikel se je v zadnjih letih uveljavil tudi Družinski abonma Slovenske filharmonije. Na njegovih moderiranih matinejah se mladi poslušalci seznanjajo s klasično glasbo in spoznavajo Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter druge zanimive glasbene goste. V sezoni 2026/27 bodo na petih sobotnih matinejah odkrivali raznovrstne glasbene svetove junakov, božiča, gora, morja in čarovnij.

Filharmonični festival baročne glasbe in drugi posebni dogodki

Poleg barvitega in raznolikega programa ustaljenih šestih abonmajskih ciklov bo novo sezono Slovenske filharmonije zaznamovalo tudi več posebnih dogodkov.

Po tem, ko so se slovenski filharmoniki s svojimi najzvestejšimi obiskovalci lani družili na Gradu Žužemberk, letos abonentke in abonente v nedeljo, 21. junija 2026, vabijo na koncert na Celjski grad. Obenem bosta novo sezono Slovenske filharmonije v januarju obogatila tradicionalni Novoletni koncert in Filharmonični festival baročne glasbe. Tri koncerte njegove že 12. edicije bo tokrat v celoti umetniško osmislil trenutno eden najboljših svetovnih interpretov baročne glasbe, japonski violinist in dirigent Shunske Sato.

Zavarovalnica Triglav generalni pokrovitelji Slovenske filharmonije Bogato delovanje Slovenske filharmonije bo v sezoni 2026/27 zopet podprla Zavarovalnica Triglav, ki podporo kulturi razume kot pomemben del naše družbene odgovornosti: »Partnerstvo s Slovensko filharmonijo gradimo na odličnosti, povezovanju in dolgoročni zavezanosti skupnosti, obenem pa vanj prenašamo tudi naše temeljne vrednote: odzivnost pri prepoznavanju priložnosti za razvoj kulture, zanesljivost v dolgoročni podpori ter enostavnost v dostopnosti umetnosti širši javnosti. Ponosni smo, da lahko podpiramo ustanovo, ki s svojo umetnostjo presega meje in pomembno prispeva k mednarodni prepoznavnosti Slovenije.«

Zavarovalnica Triglav generalni pokrovitelji Slovenske filharmonije

Bogato delovanje Slovenske filharmonije bo v sezoni 2026/27 zopet podprla Zavarovalnica Triglav, ki podporo kulturi razume kot pomemben del naše družbene odgovornosti: »Partnerstvo s Slovensko filharmonijo gradimo na odličnosti, povezovanju in dolgoročni zavezanosti skupnosti, obenem pa vanj prenašamo tudi naše temeljne vrednote: odzivnost pri prepoznavanju priložnosti za razvoj kulture, zanesljivost v dolgoročni podpori ter enostavnost v dostopnosti umetnosti širši javnosti. Ponosni smo, da lahko podpiramo ustanovo, ki s svojo umetnostjo presega meje in pomembno prispeva k mednarodni prepoznavnosti Slovenije.«Fischerja izvajali Beethovnovo Deveto simfonijo.

Orkester Slovenske filharmonije  – Orkester Slovenske filharmonije se lahko skupaj s svojimi predhodnicami (Academio Philharmonicorum, Filharmonično družbo in prvo Slovensko filharmonijo) pohvali z bogato tradicijo, kar ga uvršča med najstarejše podobne institucije v Evropi. Njegove korenine segajo v leto 1701, ko so domači plemiči po zgledu italijanskih družb ustanovili Academio Philharmonicorum, katere osrednji namen je bil spodbujanje glasbene umetnosti. Njeno delo je v času prevlade meščanstva nadaljevala Filharmonična družba (1794), ki je slovela kot ena bolje organiziranih v Srednji Evropi, zato ne preseneča, da so njeno častno članstvo med drugimi sprejeli tudi Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven, Niccolò Paganini in Johannes Brahms. Kot glavni cilj si je Filharmonična družba zadala izvajanje instrumentalne glasbe, s čimer so bile začrtane smernice sodobnega simfoničnega orkestra.

Ta je z vso polnostjo zaživel leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija. Obudila je bogato koncertno življenje, ki ga je v prejšnjem stoletju in pol zaznamovala Filharmonična družba. Orkester je nenehno rastel, za kar so bili odločilnega pomena najprej domači stalni dirigenti, med temi gre posebna veljava Samu Hubadu, Urošu Lajovcu in Marku Letonji, potem pa tudi številni slavni dirigentski gostje, kot so Carlos Kleiber, Riccardo Muti, Charles Dutoit in Daniel Harding ter solisti največjega mednarodnega slovesa.

Orkester je sprva nastopal v matični dvorani Slovenske filharmonije, od leta 1982 pa pripravlja redne koncerte v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom. Ljubljanskemu občinstvu ponuja raznolike abonmajske cikle, ki vključujejo standardni orkestrski repertoar 18. in 19. stoletja ter tudi najsodobnejšo glasbo in glasbo starejših slogovnih obdobij, s čimer glasbeniki dokazujejo svojo vsestranskost. Združuje najboljše domače glasbenike, ki so se jim po letu 1990 pridružili številni izstopajoči tuji instrumentalisti. Domače uspehe in močno tradicijo so lahko spoznala tudi tuja okolja – v zadnjih desetletjih so turneje in gostovanja Orkester Slovenske filharmonije vodili v najprestižnejše dvorane in na odmevne festivale po vsem svetu. Od leta 2019 je Orkester Slovenske filharmonije tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana./LN/ Avtorica fotografij z novinarske konference je Darja Štravs Tisu/

Zbor Slovenske filharmonije – Začetek organiziranega zborovskega udejstvovanja na Slovenskem je mogoče poiskati v delovanju predhodnic Slovenske filharmonije. Tako vemo, da je lasten vokalni sestav imela že Filharmonična družba in z njim oblikovala koncerte od konca 18. stoletja naprej. V 19. stoletju, v času močnih narodnostnih teženj, je svoj zbor, katerega člani so z uspehom nastopali že tudi v tujini, ustanovila osrednja slovenska glasbena organizacija Glasbena matica. Po drugi svetovni vojni in razpustitvi Glasbene matice je zbor ponovno zaživel kot del Slovenske filharmonije. Leta 1976 se je profesionalna zborovska tradicija za nekaj časa prekinila, in sicer vse do leta 1991, ko je bil kot društvo posebnega družbenega pomena na novo ustanovljen poklicni sestav Slovenski komorni zbor, ki od leta 1998 deluje v okviru Slovenske filharmonije.

Zbor je kar dve desetletji vodil Mirko Cuderman, od leta 2012 do danes pa so se kot umetniški vodje zvrstili Martina Batič, Borut Smrekar, Gregor Klančič in Sebastjan Vrhovnik. Sestav je sodeloval z najvidnejšimi slovenskimi dirigenti in številnimi uglednimi mednarodnimi umetniki, kot so Eric Ericson, Tõnu Kaljuste, Grete Pedersen, Kaspars Putniņš, Günther Theuring, Riccardo Muti, Valerij Gergijev, Peter Dijkstra, Risto Joost in Stephen Layton, ki od sezone 2024/25 zaseda mesto glavnega dirigenta Zbora Slovenske filharmonije.

Zbor v sklopu svojih abonmajskih ciklov pripravlja koncerte, na katerih izvaja a cappella in vokalno-instrumentalno glasbo, ter redno sodeluje pri izvedbi vokalno-instrumentalnih del z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot edini poklicni koncertni vokalni sestav v Sloveniji se v veliki meri posveča ohranjanju domače glasbene dediščine, vse pogosteje pa gostuje tudi v tujini. Od leta 2016 je član Evropskega združenja profesionalnih pevskih zborov TENSO.