Kako mednarodne krize vplivajo na razpoloženje slovenskih potrošnikov

Slovenija, 19. maj 2026 – Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je aprila v primerjavi s predhodnim mesecem znižala za 10 odstotnih točk. To je bil tretji največji mesečni upad v zadnjih desetih letih. Kateri so bili ključni dejavniki pri treh najizrazitejših primerih poslabšanja razpoloženja slovenskih potrošnikov?

Mnenje potrošnikov

Na SURS-u raziskovanje Mnenje potrošnikov izvajamo neprekinjeno že trideset let, od marca 1996. Z njim zbiramo mnenja prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 84 let, o finančno-ekonomskem stanju v lastnih gospodinjstvih in slovenskem gospodarstvu. Povprašamo jih tudi, kakšno stanje pričakujejo v prihodnjih 12 mesecih. Ključna statistika je kazalnik zaupanja potrošnikov, ki odraža trenutno razpoloženje prebivalcev Slovenije.

Vrednost tega kazalnika je bila aprila 2026 za 10 odstotnih točk nižja kot marca. To je bil tretji največji mesečni upad, če upoštevamo podatke za zadnjih 10 let oziroma od maja 2016. Podobno izrazit mesečni upad, tj. za 12 odstotnih točk, smo nazadnje zaznali marca 2022, največjega, in sicer za 23 odstotnih točk, pa aprila 2020. Vsa omenjena znižanja so sovpadala s pojavom ali zaostritvijo mednarodnih kriz: epidemijo covida-19 in energetskima krizama zaradi vojne v Ukrajini ter vojne z Iranom in posledičnega zapiranja Hormuške ožine.

April 2020

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je aprila 2020 v primerjavi z marcem istega leta znižala za 23 odstotnih točk. Upadle so vrednosti vseh štirih komponent kazalnika zaupanja, najbolj kazalnik o gospodarskem stanju v Sloveniji v naslednjih 12 mesecih. 85 % prebivalcev Slovenije je pričakovalo, da se bo poslabšalo, potem ko je mesec prej tako napovedovala približno polovica, 52 %. Bistveno se je povečal tudi delež tistih, ki so v naslednjih 12 mesecih pričakovali poslabšanje finančnega stanja svojega gospodinjstva – s 26 % na 60 %.

Med kazalniki, ki niso del izračuna kazalnika zaupanja potrošnikov, je izstopala tudi veliko večja zaskrbljenost nad pričakovano ravnijo brezposelnosti. 51 % vprašanih je menilo, da se bo ta bistveno zvišala, kar je bilo za 41 odstotnih točk več kot marca 2020.

Marec 2022

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila za 12 odstotnih točk nižja kot februarja 2022. Od štirih komponent kazalnika zaupanja sta se najbolj poslabšala kazalnika o pričakovanem gospodarskem stanju v Sloveniji in prihodnjem finančnem stanju v gospodinjstvu. Mnenji o trenutnem finančnem stanju v slednjem in načrtovanju večjih nakupov se nista bistveno spremenili. Da se bo gospodarsko stanje v državi poslabšalo, je pričakovalo 71 % prebivalcev, mesec prej pa 48 %. Bistveno se je povečal tudi delež tistih, ki so za naslednjih 12 mesecev predvideli poslabšanje finančnega stanja svojega gospodinjstva, in sicer s 37 % na 58 %.

Od kazalnikov, ki niso vključeni v izračun kazalnika zaupanja potrošnikov, je izstopal večji pesimizem v povezavi z gibanjem cen v naslednjih 12 mesecih. 68 % vprašanih je ocenilo, da bodo cene rasle po višji stopnji. V februarju 2022 je bilo takega mnenja 43 % vprašanih.

April 2026

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 10 odstotnih točk. Tudi tokrat so se poslabšali vsi sestavni deli kazalnika zaupanja, ponovno najbolj pričakovanja o gospodarskem stanju v Sloveniji, za 19 odstotnih točk, in o prihodnjem finančnem stanju v gospodinjstvih, za 15 odstotnih točk. V primerjavi s prejšnjima krizama je bilo zaznati tudi nekoliko večji upad vrednosti kazalnika o finančnem stanju v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih. 

Med kazalniki, ki niso sestavni del kazalnika zaupanja, se je najbolj znižala ocena verjetnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih. Dve tretjini (67 %) vprašanih sta odgovorili, da ni verjetno, da bodo v tem obdobju kaj privarčevali. Letošnjega marca je tak odgovor podalo 60 % vprašanih.

Zaupanje potrošnikov v EU

Na ravni EU se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov v mesečni primerjavi prav tako najbolj znižala aprila 2020, in sicer za 13 odstotnih točk. Poslabšanje razpoloženja potrošnikov je bilo zaznano v vseh članicah, najizraziteje na Madžarskem, za 32 odstotnih točk, najmanj pa na Švedskem, za 2 odstotni točki.

Marca 2022 se je zaupanje potrošnikov tako na skupni ravni EU kot v Sloveniji mesečno poslabšalo za 12 odstotnih točk. Tudi takrat je bil upad zaupanja zaznan v vseh članicah EU. Največji je bil v Španiji in na Portugalskem, za 20 odstotnih točk, najmanjši pa na Poljskem in Hrvaškem.

Aprila 2026 je bilo znižanje vrednosti kazalnika zaupanja manj izrazito kot v prejšnjih primerih, še vedno pa je to eden največjih mesečnih upadov vrednosti v zadnjih 10 letih. Zaupanje potrošnikov se je poslabšalo v večini držav, v petih pa se je izboljšalo. Največji padec med vsemi članicami, za 10 odstotnih točk, se je tokrat zgodil v Sloveniji./LN/Vir za objavo SURS/

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.