Slovenija, 19. maj 2026 – Slovenija je država z dobrim geostrateškim položajem, kakovostno infrastrukturo, visoko stopnjo varnosti ter razmeroma dobro izobraženim prebivalstvom. Kot majhna država ima tudi pomembno prednost: spremembe lahko izvede hitreje in bolj usmerjeno kot veliki sistemi. Prav zato je danes čas za resen razmislek, kako organizirati javni sektor, da bo dolgoročno sposobnejši, učinkovitejši in privlačnejši za najboljše kadre.

Pri tem ne gre za vprašanje, ali javni sektor potrebujemo. Potrebujemo ga — in to močnega. Brez kakovostnega javnega zdravstva, šolstva, varnosti, pravne države in socialnega sistema moderna država ne more delovati. Javni sektor je eden od temeljev stabilne družbe.

Toda prav zato je pomembno vprašanje, ali je današnja organizacija države še primerna za čas, v katerem živimo.

Država prihodnosti ne more delovati po logiki preteklosti

Velik del organizacije javnega sektorja je nastajal desetletja z novimi uradi, dodatnimi postopki, novimi soglasji, številnimi administrativnimi ravnmi, in vedno novimi poročanji.

Sistem se je širil postopoma, pogosto brez celovitega premisleka, kako posamezni deli delujejo skupaj. Posledica je, da danes veliko energije porabimo za upravljanje sistema samega, namesto da bi bila usmerjena v storitve za ljudi.

Zdravniki preveč časa namenjajo administraciji. Učitelji birokraciji. Policisti postopkom. Socialni delavci obrazcem. To ni problem ljudi v sistemu. To je problem organizacije sistema.

Cilj ni manj države. Cilj je bolj sposobna država.

Razprava o reformi javnega sektorja pogosto hitro zaide v ideološke spore. Toda bistvo ni “več” ali “manj” države. Bistvo je, kako dobro je država organizirana.

Sodobna država mora biti – tehnološko podprta, organizacijsko učinkovita, strokovno močna, kadrovsko kakovostna ter sposobna hitrega in odgovornega odločanja. Če torej želimo dolgoročno ohraniti kakovostne javne storitve, bo treba sistem postopno prilagoditi novim organizacijskim in tehnološkim razmeram.

Manj administracije, več kakovosti

S premišljeno reorganizacijo, digitalizacijo – nenazadnje živimo v časi UI in več v času svinčnika in radirke – , odpravo podvajanj in bolj povezanim delovanjem institucij bi lahko Slovenija v obdobju dveh mandatov postopno dosegla vsaj približno 15-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju — predvsem po mehki poti, in sicer z naravnim upokojevanjem, omejevanjem nadomeščanj, prerazporeditvami, avtomatizacijo administrativnih opravil ter predvsem učinkovitejšo organizacijo dela.

Takšna sprememba ne pomeni slabših javnih storitev. Nasprotno. Cilj mora biti, da zaposleni manj časa namenjajo birokraciji in več svojemu strokovnemu delu.

Manj organizacijske razdrobljenosti bi omogočilo – višje plače zaposlenih, boljše digitalne sisteme, več vlaganja v znanje, boljše delovne pogoje, ter večjo privlačnost javnega sektorja za kakovostne in sposobne kadre.

Višje plače pomenijo tudi višje standarde

Če želimo profesionalen in spoštovan javni sektor, mora država omogočiti boljše pogoje za delo. Toda višje plače morajo spremljati tudi višja osebna integriteta, večja odgovornost, jasni standardi, učinkovitost, profesionalnost, transparentnost in predvsem kultura javnega služenja institucijam, ki morajo biti učinkovit servis za državljane. Zato mora družba ponovno vzpostaviti zaupanje, da javni sektor deluje predvsem v korist ljudi in države.

Slovenija ima priložnost postati zgled učinkovite države

Majhne države imajo eno pomembno prednost: spremembe lahko izvedejo hitreje. Prav zato bi lahko Slovenija postala primer sodobno organizirane evropske države z manj birokratske teže, z močnimi in predvsem učinkovitimi javnimi storitvami z učinkovito digitalno upravo ter z višjo kakovostjo dela v javnem sektorju.

Navedeno ni projekt enega mandata ali ene politične opcije. To je vprašanje dolgoročne sposobnosti države.

Slovenija danes ne potrebuje še ene razprave o tem, kaj je narobe. Potrebuje dovolj poguma, strokovnosti in politične zrelosti, da začne stvari tudi organizacijsko spreminjati. Kajti država prihodnosti ne bo uspešna zato, ker bo večja administrativno. Uspešna bo zato, ker bo bolje organizirana.

Čas je za izhod iz organizacijske megle

Ob koncu pa je treba jasno povedati tudi nekaj, kar v Sloveniji postaja vedno bolj očitno, in sicer, da država ne potrebuje več političnega upravljanja iz mandata v mandat brez dolgoročne organizacijske smeri. Namreč, že preveč časa se javna razprava vrti okoli dnevne politike, medtem ko ključna vprašanja razvoja države ostajajo nedokončana, in sicer, kako organizirati javni sektor, kako povečati učinkovitost države, kako zadržati kakovostne kadre, kako financirati socialno državo v prihodnosti in kako državo prilagoditi tehnološkim spremembam, ki že spreminjajo svet okoli nas.

Dejstvo je, da naša politika pogosto deluje, kot da upravlja tekoče stanje, ne pa da vodi, kaj šele, da zna načrtovati prihodnost države. Ker je tako, se vedno znova vrtimo v organizacijski megli – veliko govorjenja, veliko parcialnih sprememb in predvsem malo resne sistemske prenove.

Prav zato bi morala politika preseči kratkoročne interese in začeti graditi širši razvojni dogovor o tem, kakšna država v naslednjih desetletjih mora Slovenija postati. Ker takih stvari se ne rešuje z ideologijo, še manj pa zaradi političnih točk. Ne! To se počene zaradi dolgoročne usposobljenosti države, kar je osnova za kakovost življenja ljudi.

Vprašanje ni več, ali bodo spremembe potrebne. Vprašanje je predvsem, ali jih bomo sposobni izvesti pravočasno premišljeno in organizirano. Če to ne bomo storili, se bomo zagotovo izgubili v megli v katero smo že zakorakali./Objavo pripravil J. Temlin/Fotografije le ponazoritvene – vir: Pixels/