Slovenija, 19. maj 2026 – Za kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše, kot mandatarja je zagotovljenih in v Državnih zbor vloženih z 48 podpisov poslank in poslancev.
Podpise so pripevali poslanke in poslanci SDS (28), NSi, SLS, Fokus (9), Demokrati (6) in stranke Resni.ca (na v vlado ne vstopa), in si cer vseh pet (5), torej omejenih 48.
S tem so bili izpolnjeni pogoji za vložitev mandatarske kandidature, ki jo je v ponedeljek zvečer napovedal Janša.
Za izvolitev Janša v DZ-ju potrebuje 46 glasov, stranke podpisnice koalicijske pogodbe jih imajo 43, Janša pa si lahko obeta tudi podporo petih poslancev stranke Resni.ca (5 glasov), čeprav ta formalno ne bo del koalicije.
Če ne bo presenečenj, bo Janša še četrtič v zgodovini države dobil mandat za sestavo vlade. Doslej je vlado vodil med letoma 2004 in 2008, 2012 in 2013 ter 2020 in 2022.
Kratek pregled njegovih dosedanjih vlad:
1. Janševa vlada (2004–2008)
Koalicija: SDS – NSi – SLS – DeSUS
To je bila Janševa prva vlada po zmagi na volitvah 2004. Obdobje je zaznamovalo:
uvedbo evra leta 2007,
vstop Slovenije v Schengen Area, predsedovanje Slovenije EU leta 2008, obdobje močne gospodarske rasti pred svetovno finančno krizo.
Podporniki to obdobje pogosto opisujejo kot čas gospodarskega zagona, kritiki pa opozarjajo na začetek izrazite politične polarizacije.
2. Janševa vlada (2012–2013)
Koalicija: SDS – DL – SLS – DeSUS – NSi
Drugi mandat je nastal po padcu vlade Borut Pahor in politični krizi.
Mandat so zaznamovali: ukrepi varčevanja med evropsko dolžniško krizo, množični protesti po Sloveniji (“vseslovenske vstaje”). Ta koalicija se je hitro sesula, mandat pa je trajal le dobro leto.
3. Janševa vlada (2020–2022)
Koalicija: SDS – NSi – SMC – DeSUS (pozneje spremembe)
Nastala je po odstopu Marjan Šarec in tik pred izbruhom pandemije covida.
To obdobje je močno zaznamovalo – upravljanje epidemije COVID-19, obsežni protikoronski paketi, protesti proti vladi, spori z mediji in institucijami, drugo predsedovanje Slovenije EU
In še to! Če bo Janša zdaj potrjen še četrtič, bi bila zanimivost ta, da bi med njegovim prvim in četrtim mandatom minilo več kot dve desetletji – precej redek primer v evropski politiki./J.T/