Slovenija, 28. maj 2028 – Delež študentov v Sloveniji, ki so uspešno končali študij, je bil največji med vpisanimi v enovite magistrske programe (83,1 %), po drugi strani pa najmanjši med vpisanimi v višje strokovne programe (43,1 %). Deleži so se razlikovali tudi po spolu in predhodni izobrazbi študentov ter izobrazbi njihovih staršev.

Stopnja dokončanja izobraževanja višja pri visokošolskem univerzitetnem in enovitem magistrskem izobraževanju

V obdobju, predvidenem za študij, sta slednjega uspešno končali nekaj več kot dve petini študentov (43,4 %), delež pa z vsakim dodatnim letom narašča. Eno leto po izteku tega obdobja je študij zaključila nekaj več kot polovica študentov (53,7 %), tri leta po izteku pa 61,7 %.

Med stopnjami dokončanja izobraževanja rednih študentov posameznih vrst terciarnega izobraževanja je bilo po podatkih za leto 2024 precej razlik. Višje strokovno izobraževanje sta dokončali približno dve petini vpisanih študentov (43,1 %), visokošolsko strokovno izobraževanje nekaj več kot polovica (51,9 %), visokošolsko univerzitetno izobraževanje pa skoraj tri četrtine (72,8 %). Najuspešnejši so bili študenti enovitega magistrskega študija, doštudiralo jih je 83,1 %. 

Študenti s srednješolsko splošno izobrazbo uspešnejši

Predhodno dosežena srednješolska izobrazba vpliva na stopnjo dokončanja posameznih vrst terciarnega izobraževanja. Razlike so vidne pri vseh vrstah, najmanjše so pri višjem strokovnem izobraževanju.

Visokošolsko strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo 62,2 % študentov s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo in 50,2 % študentov s srednjo strokovno izobrazbo. Med študenti visokošolskega univerzitetnega študija je diplomiralo 75,1 % študentov s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo in 59,1 % tistih s srednjo strokovno izobrazbo.

Študij zaradi zaposlitve pogosteje opustili študenti višje- in visokošolskega strokovnega izobraževanja

V obdobju, predvidenem za študij, se je predlani zaposlila približno tretjina študentov višjega in visokošolskega strokovnega izobraževanja. Manjši del je študij pozneje nadaljeval, večina pa ga je opustila.

Med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja je študij opustila in se zaposlila desetina študentov, 2 % pa sta se zaposlila, a nato nadaljevala študij. Med študenti enovitega magistrskega študija sta študij zaradi zaposlitve prekinila 2 % študentov, večina pa ga je pozneje nadaljevala.

Študij pogosteje opustili študenti višješolskega strokovnega izobraževanja 

Več kot polovica (55,3 %) študentov višjih strokovnih programov v opazovanem obdobju študija ni dokončala in ni bila več vpisana. Med študenti enovitih magistrskih programov je bilo takih 15,9 %. Tistih, ki izobraževanja še niso dokončali in še vedno študirajo, je največ med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja (1,9 %), najmanj pa med študenti visokošolskega strokovnega in enovitega magistrskega študija (po 1,0 %).

Študij dokončalo več študentk kot študentov

Razlike pri stopnji dokončanja je bilo zaznati tudi z vidika spola. Pri vseh vrstah izobraževanja je bil delež žensk, ki so uspešno zaključile študij, večji kot pri moških. Najmanjša razlika med spoloma (10,2 odstotne točke) je bila pri dokončanju višjega strokovnega izobraževanja, največja pa pri visokošolskem strokovnem izobraževanju, v katerem je študij uspešno končalo 60,1 % študentk in 44,1 % študentov.

Pri dokončanju študija najuspešnejši študenti zdravstveno-socialno usmerjenih programov

Stopnja dokončanja študija se je precej razlikovala tudi med posameznimi področji izobraževanja. Najvišja je bila med študenti, vpisanimi v visokošolske programe 1. stopnje s področja zdravstvo in socialna varnost (76,6-odstotna), sledili so študenti s področja izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (69,7 %). Po drugi strani pa je bila najnižja med študenti na področjih transport, varnost, gostinstvo in turizem (39,6 %) ter poslovne in upravne vede, pravo (40,7 %), sledili so študenti področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (42,3 %).

Otroci terciarno izobraženih staršev študij pogosteje dokončali

Na zaključek študija prav tako vpliva izobrazba staršev. Med študenti z vsaj enim terciarno izobraženim staršem sta študij uspešno končali več kot dve tretjini (68,6 %). Med študenti, katerih starši so dosegli največ osnovnošolsko izobrazbo, pa je bil ta delež za približno 20 odstotnih točk manjši. Razlika v stopnji dokončanja študija med moškimi študenti z nižje izobraženimi starši in tistimi, katerih starši so dosegli terciarno izobrazbo, je znašala 23,5 odstotne točke in je bila tako večja kot pri ženskah – pri slednjih je znašala 21,2 odstotne točke.

Večina študentov ostane vpisana v isto vrsto izobraževanja

Po statusu vpisa je ob prehodu v drugo leto študija ostalo vpisanih v isto vrsto izobraževanja največ enovitih magistrskih študentov (85,7 %), najmanj pa študentov visokošolskih strokovnih programov (67,6 %). Največ slednjih se je prepisalo v drugo vrsto izobraževanja (8,4 %). Nekaj več kot petina, natančneje 23,9 % študentov visokošolskega strokovnega izobraževanja in 21,6 % študentov višjega strokovnega izobraževanja, pa ob prehodu v drugo leto študija ni bila več vpisana. 

Področje izobraževanja zamenjalo več študentk

Nekateri študenti so med študijem zamenjali tudi področje izobraževanja. Najmanjši delež teh študentov (2,8 %) je bil med tistimi, ki so ob vpisu izbrali področje informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Nasprotno pa je od vpisa do diplomiranja področje izobraževanja zamenjala nekaj manj kot desetina študentov s področja naravoslovje, matematika in statistika (8,6 %). 

Med študijem so se za zamenjavo področja izobraževanja bolj odločale ženske. Ta delež je bil največji (8,8 %) med študentkami, ki so bile prvotno vpisane na področje naravoslovje, matematika in statistika. Področja, na katerih se je za menjavo odločil večji delež moških kot žensk, so bile izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (za 5,8 odstotne točke več moških), informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (za 0,8 odstotne točke več), transport, varnost, gostinstvo in turizem (za 0,5 odstotne točke več) ter kmetijstvo, ribištvo in veterinarstvo (za 0,2 odstotne točke več)./LN/Vir za objavo SURS/