Slovenija, 4. junij 2026 – Vlada dr. Roberta Goloba, ki končuje mandat, to naj bi se zgodilo 4. junija, je 2. 6. 2026 izdala Uredbo o spremembi Uredbe o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave – AKTIVNA POVEZAVA NA JAVNO OBJAVO.
Kot so pojasnili svojo odločitev trenutno veljavna uredba pomanjkljivo ureja vprašanje odkupa službenega mobilnega telefona. Uredba določa le, da se plača odškodnina, če uporabnik službenega telefona ne vrne, ne ureja pa višine nadomestila niti možnosti odkupa zaradi varstva različnih podatkov, ki so na službenih mobilnih telefonih.
Do sem vse lepo in prav! A nastopi težava, da Uredba o spremembi Uredbe o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave ne definira, kako je država zaščitila, da podatke, ki so na teh službenih telefonih kupci istih ne odnašajo ali bi lahko celo uporabljali za namene, ki so lahko sporni.
Torej! Zastavlja se vprašanje, ne da je možno službeni telefon odkupiti, ampak kdo poskrbi, da se s teh telefonov in še posebej iz kartic – te morajo ostati državna last – odstranijo vsi službeni podatki posameznega novega imetnika oz. kupca telefona. Ali drugače rečeno, da posebni službeni podatki ne pridejo do ljudi, ki do teh podatkov nimajo pravice.
Če uredba uvaja ali olajšuje možnost odkupa službenega mobilnega telefona zaradi praktičnih razlogov (npr. zaradi osebnih podatkov zaposlenega na napravi), se hkrati pojavi tudi vprašanje varovanja uradnih, zaupnih in osebnih podatkov države oziroma organa.
Pravno in organizacijsko gledano se pojavita dve ločeni vprašanji:
- Lastništvo naprave – ali lahko uslužbenec telefon odkupi in pod kakšnimi pogoji.
- Upravljanje podatkov – kdo zagotovi, da so pred odkupom odstranjeni vsi službeni podatki.
Tudi če uredba tega izrecno ne določa, obveznost varovanja podatkov ne izgine. Še vedno izhaja iz:
- zakonodaje o varstvu osebnih podatkov,
- predpisov o informacijski varnosti državne uprave,
- pravil o varovanju tajnih oziroma občutljivih podatkov,
- notranjih aktov posameznih organov.
Prav zato je mogoče zastaviti povsem razumno vprašanje:
Kdo in po kakšnem postopku pred odkupom preveri, da so iz službenega telefona odstranjeni vsi službeni podatki, službena elektronska pošta, dokumenti, dostopi do informacijskih sistemov, certifikati, gesla, dnevniki komunikacij in drugi podatki, ki ne smejo ostati pri novem lastniku naprave?
V dobro urejenem sistemu bi moral obstajati vsaj naslednji postopek:
- vračilo telefona informacijski službi organa,
- preklic vseh službenih dostopov in certifikatov,
- odstranitev SIM-kartice (če ostane v lasti organa),
- varnostni izbris podatkov oziroma ponastavitev naprave,
- preveritev uspešnosti izbrisa,
- šele nato odkup naprave.
Če tega postopka ne določa sama uredba, bi ga morali urejati drugi predpisi ali notranja pravila posameznih organov.
To namreč vodi do dodatnega vprašanja: če je zakonodajalec kot razlog za odkup navedel prav problem podatkov na napravi, bi bilo pričakovati, da bi hkrati jasno uredil tudi postopek zaščite državnih podatkov pred prenosom naprave v zasebno last.
Zato je povsem legitimno postaviti vprašanje, ali je normativna ureditev popolna, če ureja pogoje odkupa, ne ureja pa izrecno postopkov preverjanja in brisanja službenih podatkov pred prenosom lastništva. To ni nujno pravna pomanjkljivost sama po sebi (če je področje urejeno drugje), je pa vsekakor logično in strokovno relevantno vprašanje. Upati je, da so to pri odhajajoči vladi upoštevali. Če niso, je prav, da preden se izvrši s prenosom naprave v zasebno last, to nemudoma stori nova vlada./Objavo pripravil: J. Temlin/Fotografija le ponazoritvena/