Ljubljana, 18. junija 2026 – Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti IMD 2026 zasedla 49. mesto. Čeprav se je v primerjavi z lanskim letom uvrstila tri mesta nižje, ostaja njen konkurenčni položaj v širšem evropskem kontekstu razmeroma stabilen, saj je svojo uvrstitev poslabšala tudi večina držav EU. Slovenija se še naprej uvršča med najboljše na področjih mednarodne trgovine, infrastrukture, varnosti, nizke dohodkovne neenakosti ter kakovosti človeškega kapitala, kar ostaja pomembna osnova za prihodnjo rast. Rezultati hkrati kažejo, da bodo za dolgoročno krepitev konkurenčnosti ključni ukrepi na področju povečanja produktivnosti, institucionalne učinkovitosti, inovacijskega okolja ter privabljanja in razvoja talentov.

Raziskava IMD meri sposobnost držav, da ustvarjajo in ohranjajo okolje, ki spodbuja konkurenčnost podjetij ter dolgoročno blaginjo prebivalcev. Temelji na 262 kazalnikih, ki združujejo statistične podatke in ocene menedžerjev iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ter konkurenčnost ocenjuje skozi štiri ključne sklope: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev na lestvici predvsem kaže relativni konkurenčni položaj države v primerjavi z drugimi državami skozi daljše časovno obdobje. Slovenija pri tem ostaja v skupini držav srednje visoke konkurenčnosti z jasno izraženimi posameznimi področji odličnosti. Na rezultate lahko vplivajo tudi različni ciklični dejavniki, med njimi časovna dinamika anketiranja menedžerjev.
Kot je uvodoma poudarila Irena Meterc, vodja sektorja za spodbujanje podjetništva na SPIRIT Slovenija, je razumevanje konkurenčnega položaja države v času zaostrene mednarodne konkurence za investicije, talente in razvojne projekte ključnega pomena. »Konkurenčnost države ni samoumevna. Je rezultat odločitev, ki jih sprejemamo danes, in sposobnosti, da se na ugotovitve takšnih raziskav pravočasno odzovemo.« Zato SPIRIT Slovenija že vrsto let podpira raziskavo konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta IMD ter WEF in ugotovitve uporablja pri promociji slovenskega gospodarstva v tujini, v dialogu z investitorji ter pri oblikovanju ukrepov za internacionalizacijo in privabljanje naložb. »Tovrstne analize niso pomembne zgolj zaradi razvrstitev, temveč predvsem zato, ker razkrivajo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno konkurenčnost in razvoj gospodarstva,« je izpostavila.
Konkurenčnost vse bolj temelji na učinkovitih institucijah
Rezultati letošnje raziskave IMD kažejo, da konkurenčnost držav vse bolj temelji na močnih institucijah, učinkovitem upravljanju države ter sposobnosti prilagajanja negotovemu mednarodnemu okolju. Med najbolj konkurenčnimi državami sveta letos ostajajo Singapur, Hongkong in Švica. Te države se hkrati stabilno uvrščajo tudi med najuspešnejše na področju vladne učinkovitosti, kar potrjuje ključno vlogo institucionalne kredibilnosti, prilagodljivosti in odpornosti. Med prvimi desetimi državami so tudi štiri članice EU.
Slovenija na 49. mestu med 70 državami
Slovenija je na lestvici konkurenčnosti IMD 2026 zasedla 49. mesto. Podobno kot večina držav EU je svojo uvrstitev poslabšala, in sicer za 3 mesta. Poslabšanje uvrstitve odraža predvsem slabše ocene na področjih vladne učinkovitosti in gospodarske uspešnosti. Po posameznih področjih se Slovenija uvršča na 42. mesto pri gospodarski uspešnosti, 55. mesto pri vladni učinkovitosti, 56. mesto pri poslovni učinkovitosti ter 38. mesto pri infrastrukturi, kjer beleži izboljšanje in ostaja eno močnejših področij slovenskega konkurenčnega profila.
Čeprav z izjemo lanskega leta, ko je ohranila 46. mesto iz leta 2024, Slovenija v obdobju 2022–2026 beleži slabšo uvrstitev na lestvici konkurenčnosti, pa letošnji rezultati potrjujejo več pomembnih konkurenčnih prednosti države, med katerimi izstopajo močna mednarodna trgovinska vpetost, visoka stopnja varnosti, nizka dohodkovna neenakost, ter razvita raziskovalna infrastruktura. Med ključnimi makroekonomskimi kazalniki Slovenija dosega tudi 11. mesto na indeksu ekonomske kompleksnosti, 20. mesto po nizki stopnji brezposelnosti ter 29. mesto po bruto domačem proizvodu na prebivalca, kar potrjuje relativno visoko raven razvojne strukture gospodarstva.
Večina evropskih držav poslabšala uvrstitev
Letošnji rezultati kažejo, da Slovenija ni osamljen primer med državami Evropske unije. Kar 15 držav EU je svojo uvrstitev poslabšalo, pri čemer so največji padec zabeležile Litva in Romunija, opazneje pa sta nazadovali tudi Belgija in Češka, ki se sicer še vedno uvršča na 33. mesto. Pet držav članic je ohranilo lansko uvrstitev, med njimi Hrvaška na 53. mestu, sedem držav pa je svoj položaj izboljšalo. Največji napredek je dosegla Poljska, ki je pridobila 11 mest in se povzpela na 41. mesto ter prehitela Slovenijo. Med državami, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004 ali pozneje, se najvišje uvršča Estonija, ki zaseda 28. mesto. Njena največja prednost je prav področje vladne učinkovitosti, kjer dosega 18. mesto, kar dodatno potrjuje ugotovitve letošnje lestvice, da so močne, učinkovite in zaupanja vredne institucije eden ključnih temeljev dolgoročne konkurenčnosti držav.
Ključna področja gospodarske uspešnosti
V sklopu gospodarske uspešnosti se ocenjuje zmožnost nacionalnega gospodarstva za rast in zaposlovanje, vpetost nacionalnega gospodarstva v mednarodno trgovino, obseg mednarodnih investicij ter cenovna konkurenčnost. »Slovenija je na tem sklopu letos zasedla 42. mesto, kar pomeni padec za pet mest, do katerega je prišlo predvsem zaradi slabših rezultatov na podsklopu domače gospodarstvo kot posledica upočasnjene gospodarske rasti in podsklopu cene,« je poudarila mag. Sonja Uršič iz Inštituta za ekonomska raziskovanja.
Na področju mednarodne trgovine je Slovenija izboljšala uvrstitev za dve mesti in se uvršča na 8. mesto. Rast temelji na pospešitvi izvoza blaga in tržnih storitev ter presežku v blagovni menjavi. Slovenija ostaja izrazito majhno in odprto gospodarstvo z visoko stopnjo vpetosti v mednarodne tokove – po deležu izvoza blaga v BDP zaseda 2. mesto, po stopnji mednarodne trgovinske integracije 4. mesto, prihodki iz mednarodnega turizma pa jo uvrščajo na 18. mesto.
Na področju mednarodnih investicij Slovenija ohranja 58. mesto, kar je odraz strukturnih značilnosti majhnega gospodarstva z relativno omejenimi tokovi in zalogami neposrednih tujih investicij, pri čemer ostaja izpostavljeno tudi tveganje realokacije poslovnih aktivnosti v tujino, kjer je Slovenija na 65. mestu (padec za 31 mest).
Na področju zaposlenosti se Slovenija uvršča na 40. mesto (izboljšanje za eno mesto). Glede na delež delovno aktivnega prebivalstva se uvrščamo na 44. mesto (padec za štiri mesta), stopnja brezposelnosti ostaja relativno ugodna na 20. mestu, medtem ko se je stopnja brezposelnosti med mladimi lani povečala na 12,1%, kar nas uvršča na 33. mesto, je zaključila Uršičeva.
Vladna učinkovitost naj bo ključ do večje konkurenčnosti
V sklopu vladna učinkovitost, kjer se ocenjuje zdravje javnih financ, davčno politiko, učinkovitost delovanja vlade in institucij države, poslovno zakonodajo ter družbeni okvir, ki naj zagotavlja poštenost, pravičnost, enakost in varnost, smo letos zabeležili padec za sedem mest, na 55. mesto.
Največje poslabšanje je na področju poslovne zakonodaje, kjer je Slovenija izgubila deset mest in se uvršča na 61. mesto. Spremembe so najbolj izrazite pri regulativnem okviru za delovanje podjetij.

Padci so zaznani pri učinkovitosti upravljanja podjetij v državni lasti, zaposlovanju tujcev, vladnem protekcionizmu ter možnostih tujih prevzemov podjetij. Med izrazitejšimi slabostmi ostajata tudi delovnopravna zakonodaja in zakonodaja na področju brezposelnosti .
Na področju javnih financ Slovenija beleži padec za osem mest na 53. mesto, kar je povezano s povečanjem javnofinančnega primanjkljaja ter višjim deležem javnih izdatkov v BDP, ob hkratnem poslabšanju ocene učinkovitosti upravljanja javnih financ. »Davčna politika se je rahlo izboljšala za eno mesto na 56. mesto, pri čemer ostajajo konkurenčna prednost nizka stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, izzivi pa visoki prispevki za socialno varnost ter manj spodbudno davčno okolje za delo in napredovanje,« je izpostavila mag. Sonja Uršič
Institucionalni okvir se je poslabšal za tri mesta na 48. mesto. Izpostavljene so nižja prilagodljivost vladnih politik, slabša ocena pravnega in regulatornega okvira, več birokracije ter nižja transparentnost politik, ob hkratnem poslabšanju zaznave korupcijskih tveganj. Družbeni okvir se je znižal za pet mest na 25. mesto, predvsem zaradi večjega tveganja politične nestabilnosti ter slabše percepcije nepristranskosti medijev in pravičnosti pravosodja, ob ohranjenih pomembnih prednostih na področju enakosti, varnosti in družbene kohezije.
Padec tudi pri poslovni učinkovitosti
Na področju poslovne učinkovitosti Slovenija beleži rahlo znižanje za eno mesto, na 56. mesto, pri čemer ostaja v skupini držav, kjer se dolgoročno kažejo strukturni izzivi poslovnega okolja.
Na področju produktivnosti in učinkovitosti Slovenija beleži padec za devet mest na 45. mesto. Rast celotne produktivnosti zaostaja (42. mesto), medtem ko ostaja delovna produktivnost na uro relativno ugodna (25. mesto). »Pomembna strukturna značilnost je, da mala in srednje velika podjetja z vidika učinkovitosti ohranjajo konkurenčen položaj, medtem ko učinkovitost velikih podjetij po mednarodnih standardih predstavlja vse večji izziv za njihovo konkurenčnost. Anketne ocene dodatno opozarjajo na izzive, povezane s produktivnostjo delovne sile ter uvajanjem umetne inteligence v podjetjih,« je dejala red. prof. dr. Mateja Drnovšek iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na trgu dela Slovenija beleži padec za šest mest na 67. mesto. Največje slabosti ostajajo beg možganov, nizka privlačnost za tuje visokokvalificirane kadre ter šibak sistem vajeništev v podjetjih, kot tudi dolgoročni trend rasti delovne sile.
Na področju odnosov in vrednot Slovenija beleži padec za eno mesto na 65. mesto. »Na tem področju Slovenija v daljšem obdobju ostaja nižje uvrščena, kar je povezano s slabšimi uvrstitvami pri fleksibilnosti in prilagodljivosti družbe, razumevanju potreb po ekonomskih in družbenih reformah, odprtosti do tujih idej ter odnosu do globalizacije,« dodaja dr. Drnovškova. Izpostavljene ostajajo nizke uvrstitve pri fleksibilnosti in prilagodljivosti družbe, razumevanju potreb po reformah, odprtosti do tujih idej ter vrednostnem sistemu, ob relativno višjem zaupanju v umetno inteligenco.
Stabilna uvrstitev na področju infrastrukture
V sklopu infrastruktura se ocenjuje razvitost osnovne, tehnološke in znanstvene infrastrukture, ter področji zdravja in okolja ter človeških virov (izobraževanje). Slovenija je v tem sklopu, ki je bil v preteklosti eden izmed paradnih konjev konkurenčnosti, letos napredovala za eno mesto na 38. mesto, kar kaže na ohranjanje relativno stabilnega položaja.
Uvrstitev na področju osnovne infrastrukture beleži izboljšanje za sedem mest na 48. mesto. »K napredku prispevajo predvsem nižje cene električne energije za industrijske odjemalce, medtem ko ostajajo izzivi na področju prometne infrastrukture, zlasti kakovosti zračnega prometa. Vse pomembnejši izziv je tudi starajoče prebivalstvo, saj se delež odvisnega prebivalstva povečuje,« dodaja dr. Drnovšek.
Uvrstitev na področju tehnološke infrastrukture se je poslabšala za tri mesta (50. mesto). Kljub relativno dobro razviti digitalni infrastrukturi ostajajo ključni izzivi pospešitev tehnološke preobrazbe podjetij, zlasti pri uvajanju umetne inteligence in digitalni transformaciji ter krepitvi človeških virov, sodelovanja in povezovanja med podjetji in raziskovalnimi institucijami.
Uvrstitev na področju znanstvene infrastrukture se je rahlo poslabšala za eno mesto (35. mesto), ob močni raziskovalni bazi, kjer izstopajo izdatki za raziskave in razvoj (23. mesto), podjetniške investicije v R&R (16. mesto) ter diplomanti na področju znanosti (16. mesto). Izzivi ostajajo predvsem pri prenosu znanja v gospodarstvo (56. mesto) ter krepitvi sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem.
Področje zdravja in okolja beleži izboljšanje za sedem mest (48. mesto), saj imamo dobre rezultate na področju univerzalnega zdravstvenega kritja (19. mesto), pričakovane zdrave življenjske dobe (20. mesto), kakovosti življenja (19. mesto), indeksu človekovega razvoja (21. mesto), emisij CO2 (25. mesto). Slabše uvrstitve pa v kazalniku ustreznosti zdravstvene infrastrukture (56. mesto) ter konkurenčnosti okoljske zakonodaje (57. mesto).
Uvrstitev na področju izobraževanja se je poslabšala za pet mest (31. mesto). Slabši rezultati so zlasti pri razmerju med dijaki in učitelji v srednjih šolah, deležu terciarno izobraženih ter usklajenosti univerzitetnega izobraževanja s potrebami gospodarstva, ob hkratnih prednostih pri znanju jezikov in visokem vpisu v srednje šole.
Izzivi za izboljšanje konkurenčnosti
Kljub letošnjemu poslabšanju skupne uvrstitve rezultati kažejo, da Slovenija ohranja številne razvojne prednosti, hkrati pa jasno izpostavljajo področja, kjer bodo potrebni odločni ukrepi za dolgoročno krepitev konkurenčnosti. Uršičeva in Drnovškova sta na koncu nanizali še izzive, ki čakajo Slovenijo: : »Za pospešitev gospodarskega dohitevanja razvitejših držav bo treba zagotoviti učinkovito, predvidljivo in zaupanja vredno institucionalno okolje, izboljšati kakovost javne porabe ter zagotoviti fiskalno vzdržnost, hkrati pa okrepiti prehod v inovacijsko podprto rast z dvigom produktivnosti in večjimi vlaganji podjetij v znanje, raziskave, razvoj in druge oblike neoprijemljivega kapitala. Ključno bo tudi pospeševanje digitalne preobrazbe, uvajanje inovacij in novih poslovnih modelov, krepitev človeškega kapitala skozi prilagoditve izobraževanja, zagotavljanje privlačnosti države za talente ter naslavljanje demografskih izzivov, obenem pa zagotavljanje zelenih, energetskih in širših družbenih pogojev, ki podpirajo dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.«/Vir:SPIRIT /