Slovenija/Podnart, 24. junij 2026 – Če bi danes, 24. junija, na ulicah Ljubljane, Kranja ali celo Radovljice – pa tudi drugod po Sloveniji – mimoidočim zastavili vprašanje kdo je bil Josip vitez pl. Pogačnik, bi verjetno le redki poznali odgovor. Večina bi zgolj skomignila z rameni, le redki bi znali odgovoriti, da gre za vojaka, politika ali plemiča iz časov Avstro-Ogrske – tudi velikega Slovenca iz Podnarta.

No, pa dajmo za uvod povedat kje Podnart je.

Podnart je manjše naselje, ki leži na Gorenjskem v severozahodnem delu Slovenije in spada pod Občino Radovljica. Kraj je pomembno prometno križišče na robu Lipniške doline, saj skozenj poteka železniška proga Ljubljana–Jesenice, hkrati pa od tu vodijo ceste proti Kropi, Kamni Gorici in naprej proti Radovljici ter čez gorenjsko ravnino proti Kranju

No, in zdaj se vrnimo k vojaku, politiku ali plemiču iz časov Avstro-Ogrske – tudi velikemu Slovencu Josipu vitezu pl Pogačniku. Gre za človeka, ki je leta 1918 stopil na čelo prve slovenske vlade v zgodovini. Da,  prav ste prebrali!

Josip vitez pl. Pogačnik se je pojavil v javnosti ob koncu prve svetovne vojne, ko se je sesul večstoletni habsburški imperij in, ko je nastopil čas velikih odločitev Slovencev. Narodi so iskali svojo pot, meje so se na novo risale, prihodnost pa je bila negotova. Med možmi, ki so v teh prelomnih dneh prevzeli odgovornost za slovenski narod, pa je osnova te objave.

Pogačnik se je rodil v Podnartu in svojo poklicno pot začel kot odvetnik. Ni bil revolucionar, ni bil vojaški poveljnik in ni bil človek velikih javnih nastopov. Bil je preudaren politik, ki je užival zaupanje svojih sodobnikov. Prav zato je oktobra 1918 postal predsednik Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani – prve slovenske vlade, ki je samostojno upravljala slovenski prostor.

Da se ve! To ni bila zgolj administrativna funkcija. Šlo je za zgodovinski trenutek, ko so Slovenci prvič dobili svojo izvršno oblast. Vlada pod Pogačnikovim vodstvom je prevzemala upravo, skrbela za javni red, organizirala delovanje države in pripravljala prehod v novo politično ureditev.

In zdaj smo spet pri uvodu

Zakaj se spominjamo nekaterih zgodovinskih osebnosti, drugih pa ne? Zakaj poznamo generale, pesnike in narodne buditelje, medtem ko je ime prvega predsednika slovenske vlade ostalo predvsem v zgodovinskih knjigah? Morda zato, ker Pogačnik ni iskal slave. Morda zato, ker je zgodovina pogosto bolj naklonjena junakom dramatičnih dejanj kot pa ljudem, ki v ključnih trenutkih mirno prevzamejo odgovornost.

A dejstvo ostaja! Brez moža, kakršen je bil Josip vitez pl. Pogačnik, bi bila pot slovenskega naroda v novo dobo precej drugačna. No, to ne bodo priznali tisti, ki se kregajo o tem ali je njihov prapor osnova države. A to je dejstvo!

Dejstvo, ki ima težo, to komu prav ali ne. Namreč, ko se danes sprehodimo skozi Podnart, se velja spomniti, da je iz tega kraja izšel človek, ki je v enem najusodnejših trenutkov naše zgodovine stopil na čelo prve slovenske vlade. Čeprav njegovo ime morda ni zapisano v kolektivnem spominu tako globoko kot imena nekaterih njegovih sodobnikov, vendar njegov prispevek ostaja del temeljev slovenske državnosti. Če to pripada drugim, pred letom 1991, to pripada tudi njemu. In še to!

In še to! Pred kratkim smo bili v  Podnartu, kraju, kjer se je rodil Josip vitez pl. Pogačnik. Tam ob vznožju gozda stoji ta – na fotografiji – spomenik, ki ga je po Pogačnikovi smrti dala postaviti njegova žena. Skromen, a pomenljiv pomnik, nemi opomnik na človeka, ki je v enem najpomembnejših trenutkov slovenske zgodovine prevzel veliko odgovornost.

Ob spomeniku smo bili z gospodom, ki nam je povedal, da v Podnartu že razmišljajo o slovesnosti, s katero bi oktobra letos počastili spomin na Josipa viteza Pogačnika.

Mesec ni izbran naključno. Oktobra 1918 je namreč stopil na čelo Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani – prve slovenske vlade v zgodovini.

Pobuda domačinov ni namenjena zgolj obujanju zgodovinskega spomina. Njihova želja je tudi, da bi ime Josipa viteza Pogačnika ponovno našlo svoje mesto med Slovenci. Da bi ga spoznali mladi, ki se o njem v šolah le redko učijo, če sploh. Da bi ga poznali tudi odrasli, ki morda vedo za prelomno leto 1918, ne vedo pa, kdo je tedaj nosil odgovornost za vodenje slovenske vlade.

V tem je nekaj simbolike. Več kot stoletje po nastanku prve slovenske vlade se v kraju njegovega rojstva ponovno poraja želja, da bi se le spomnili človeka, ki je bil njen prvi predsednik. Ne zaradi slavljenja preteklosti, temveč zaradi spoštovanja do ljudi, ki so v odločilnih trenutkih soustvarjali našo zgodovino.

Saj res! Slovenija 35. obletnico samostojnosti in dan državnosti praznuje z osrednjo državno proslavo, ki bo potekala 24. junija 2026 na Trgu republike v Ljubljani. Letošnje slavje poteka v znamenju domoljubja, narodne enotnosti in slovenskega jezika, zaznamujejo pa ga tudi razprave v javnosti.

No, to se bo zgodilo v Podnartu, danes, 24. junija 2026 uro pred osrednjo državno proslavo, ki poteka 24. junija 2026 na Trgu republike v Ljubljani – piše! /Objavo pripravil: J. Temlin/avtorstvo fotografij označeno ob vsaki fotografiji/