Slovenija, 24. junij 2026 – Plačati izdelek s klikom ali na dotik s kreditno kartico je preprosto, a tudi prepogosto. Hitre oblike plačila, kot so plačila s kreditnimi karticami in storitve odloženih plačil »kupi zdaj, plačaj pozneje« (BNPL), zares olajšajo nakup, hkrati pa sistematično spodbujajo porabo, ki je ne načrtujemo. Posledica je, da imamo ob koncu meseca pogosto več izdatkov, kot smo si predstavljali, in manj denarja, kot smo načrtovali.
Veste, kaj pomeni kratica »BNPL« in kako delujejo tovrstna plačila?
BNPL je kratica za »Buy Now, Pay Later« oziroma »kupi zdaj, plačaj pozneje«. Gre za obliko financiranja, pri kateri nakup zaključite takoj, plačilo pa razdelite na več obrokov, najpogosteje od dveh do dvanajst. V slovenskih spletnih trgovinah se BNPL na blagaji pojavi kot ločena možnost plačila, pogosto z oznako »obročno plačilo« ali »plačaj v več obrokih«. Za razliko od klasičnega kredita odobritev poteka v nekaj minutah neposredno na telefonu ali računalniku, brez vnaprejšnjega postopka pri banki.
ZPS opozarja: s kreditno kartico in plačili »BNPL« porabimo več
Med plačilom s kreditno kartico in odlivom denarja s transakcijskega računa sta dve razdalji: časovna in psihološka. Kreditna kartica nam omogoča, da denar porabimo zdaj, nakup pa poravnamo šele konec meseca. Pri storitvah BNPL je podobno: nakup je zaključen takoj, plačilo pa razdeljeno na obroke.
Prav ta zamik je razlog, da pri kreditnih karticah in plačilih BNPL ne čutimo vedno prave teže potrošnje. Znanstvena spoznanja vedenjske ekonomije to potrjujejo že desetletja.
Novi podatki pa kažejo, kako močno na potrošnjo vpliva razmah storitev BNPL
- Po mednarodnih raziskavah skoraj polovica uporabnikov priznava, da prav zaradi tako preprostega plačevanja opravijo več impulzivnih nakupov, podoben delež pa pravi, da porabijo več, kot bi sicer.
- Še zgovornejša je rast: globalna mesečna poraba na uporabnika storitev BNPL se je v enem let dni dvignila za približno eno petino. Ta psihološka zanka zadeva vse ljudi, ne le tistih z nižjimi prihodki: nenačrtovane nakupe redno opravljajo tudi tisti, ki bi si jih drugače na videz lahko privoščili.
»Kupi zdaj, premisli pozneje«
Trgovci sistematično gradijo okolje, v katerem je nakup čim bolj preprost: shranjeni podatki o kreditni kartici, plačilo z enim klikom, BNPL kot privzeta izbira na blagajni.
Alternativa »ne, hvala« je za en sam klik bolj oddaljena. Impulzivni nakupi praviloma izvirajo iz nekaj jasnih sprožilcev – dolgčasa, stresa ali občutka »to si zaslužim«. Prepoznavanje teh sprožilcev je polovica rešitve.
Štiri ZPS pravila, ki delujejo
- Pravilo 24 ur. Če gre za nebistven nakup, najprej prespite in se šele potem odločite, ali je res potreben in ali si ga lahko privoščite.
- Seznam pred nakupom. Pred odhodom v trgovino ali obiskom spletne strani zapišite, kaj res potrebujete. Česar ni na seznamu, danes ne kupite.
- Načrtovana postavka za »nagrado«. V družinski proračun vključite postavko za nebistvene, prijetne nakupe. Če veste, da imate zanje predviden znesek, je verjetnost prevelikih impulzivnih nakupov bistveno manjša.
- Pri odločanju glede financiranja preverite EOM, ne le obrestne mere. Efektivna obrestna mera v eno samo številko združi vse stroške in je edino pravo merilo za primerjavo ponudb.
V premislek
50 evrov na mesec, ki bi jih sicer porabili za impulzivne nakupe, v enem letu nanese 600 evrov – gre za znesek, ki bi ga sicer lahko namenili finančni rezervi ali naložbi./LN/Vir za objavo ZPS – Vem več/