Slovenija, 25. junij 2026 – Pred nami so vroči poletni dnevi in z njimi vse pogostejša uporaba klimatskih naprav. Te so danes nameščene že v skoraj dveh petinah slovenskih gospodinjstev, v mestih je njihov delež še večji. Klimatska naprava lahko bistveno izboljša bivalno udobje, ob nepravilni uporabi pa znatno poveča porabo električne energije in s tem tudi prispevek k podnebnim spremembam.
Pravilna nastavitev temperature je ključ do prihrankov
Klimatsko napravo nastavite na najvišjo še udobno temperaturo – priporočamo največ 24 do 25 °C. Temperatura v prostoru naj bo največ za 6 do 8 °C nižja od zunanje, zato hlajenja tudi takrat, ko je zunaj 32 ali 33 °C, ne nastavljajte na manj kot 24 ali 25 °C. Vsaka stopinja nad 25 °C namreč pomeni od 6- do 8-odstotni prihranek pri letnih stroških za elektriko, prevelika temperaturna razlika med zunanjostjo in notranjostjo tudi škodi za zdravju.
Naprava porabi manj energije, če dlje časa deluje pri višje nastavljeni temperaturi, kot če krajši čas deluje s polno močjo pri nižji temperaturi.
Ne pozabite na podporne ukrepe
Ko klimatska naprava deluje, naj bodo okna in vrata zaprta. Okna zastrite z žaluzijami, roletami ali drugimi senčili, da preprečite pasivno ogrevanje prostora. Prezračujte zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se ozračje ohladi. Poskrbite za dober pretok zraka v bivalnem prostoru.
V vročih dneh omejite »vroče« dejavnosti, kot je uporaba pečice in štedilnika, ki v prostor oddajata veliko toplote.
Pri vzdrževanju prijetnejše temperature v prostoru je lahko v pomoč tudi sobni ventilator: ta zraka sicer ne ohladi, a z gibanjem zraka ustvari prijeten občutek svežine, je cenejši in porabi bistveno manj energije kot klimatska naprava.
Redno vzdrževanje = daljša življenjska doba in manjša poraba
Redno vzdrževana klimatska naprava porabi manj električne energije, ima daljšo življenjsko dobo in ne ogroža zdravja. V vlažnem okolju notranje enote se namreč lahko razvijejo mikroorganizmi, plesni in glivice, ki povzročajo neprijetne vonjave ali celo alergijske reakcije.
Napravo je priporočljivo pregledati vsaj enkrat na leto, najbolje pred začetkom poletne sezone. Sami lahko operete protiprašne filtre pod tekočo vodo in jih posušite, druga vzdrževalna dela pa prepustite pooblaščenemu serviserju.
Cene rednega servisnega pregleda za eno notranjo in eno zunanjo enoto se začnejo pri okrog 70 evrih z DDV, brez stroškov morebitnega dodajanja plina ali zamenjave filtrov. Z leti se učinkovitost klimatske naprave lahko zmanjša zaradi pomanjkanja hladilnega plina, ki počasi pronica iz sistema – serviser to preveri in po potrebi dopolni.
Izberite energijsko učinkovit model
Če klimatsko napravo šele kupujete, naj bo prva izbira energijsko čim bolj učinkovit model. Cenejši modeli se na primerjalnih potrošniških testih pogosto izkažejo za energijsko potratne, razlike med njimi pa so lahko velike. Pri 2,5-kilovatni napravi je razlika v porabi za hlajenje in ogrevanje med najbolje in najslabše ocenjenim modelom na našem testu kar 846 kWh na leto oziroma skoraj 180 evrov, pri 3,5-kilovatni napravi pa 899 kWh oziroma skoraj 190 evrov na leto[1]. Višji začetni vložek v kakovostno napravo se torej v njeni življenjski dobi povrne.
Prenosne klimatske naprave so za marsikoga edina rešitev za hlajenje v teh vročih dneh. Rezultati naših testov kažejo, da so manj učinkovite, energijsko bolj potratne in precej bolj glasne kot stenske različice, zato velja nasvet, da naj bo odločitev za takšen način hlajenja le izhod v sili.
Najprej izkoristite naravne možnosti hlajenja
Klimatska naprava odpravlja predvsem simptome vročine, ne pa vzrokov zanjo. Pred nakupom velja izkoristiti vse druge možnosti: ustrezno senčenje, naravno prezračevanje v nočnih in jutranjih urah ter pasivno hlajenje./LN/Vir za objavo ZPS/