Evropa, 10. julij 2026 – Krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozdravlja sodbo Sodišča EU, ki je zavrnilo Googlovo pritožbo in potrdilo sodbo Splošnega sodišča EU iz leta 2022. S tem je dokončno potrjena tudi rekordna globa v višini 4,1 milijarde evrov, ki jo je Evropska komisija naložila Googlu leta 2018 zaradi zlorabe prevladujočega položaja in kršitve pravil EU o konkurenci.

Kako je Google zlorabljal prevladujoč položaj in kršil pravila konkurence?

Google razvija operacijski sistem Android za pametne mobilne naprave. Ko razvije novo različico, izvorno kodo objavi na spletu, kar omogoči vsakomur, da jo prenese, spremeni in ustvari svojo lastno različico operacijskega sistema. Ta koda pokriva le osnovne funkcije operacijskega sistema Android, ne pa tudi aplikacij in storitev v lasti Googla (npr. Google Chrome, Google Search, Google Play Store).

Proizvajalci mobilnih naprav in telekomunikacijski operaterji so morali, če so želeli poleg osnovnih funkcij na telefon namestiti tudi Googlove aplikacije in storitve, skleniti pogodbo z Googlom. V teh pogodbah je Google postavljal pogoje in omejitve, s katerimi je izrival konkurenco, omejeval izbiro potrošnikov in zlorabljal prevladujoči položaj za krepitev svoje moči na trgu. Navedeno je storil s paketnim združevanjem aplikacij in omejevanjem razvoja novih alternativnih različic sistema Android.

Google je imel prek trgovine Play Store prevladujoč položaj na trgu trgovin z aplikacijami za sistem Android. Prav tako je večina aplikacij za delovanje potrebovala Google Play Services (vključno z bančnimi aplikacijami).

Če so proizvajalci želeli pridobiti licenco za namestitev aplikacije Google Play Store in z njo povezanih storitev, Google Play Services, je Google od njih zahteval, da na naprave namestijo tudi njegov iskalnik (Google Search) in brskalnik (Google Chrome), ki sta bila s tem kot privzeta izbira vsiljena potrošnikom. Google je proizvajalce nagrajeval z odstotkom svojih prihodkov od oglaševanja, če na svoje naprave niso namestili konkurenčnih aplikacij za iskanje. Obenem ni dovoljeval uporabe njegovih aplikacij na napravah z različicami Androida, ki jih sam ni odobril. Ta ravnanja so bila del iste protikonkurenčne strategije.

Google je z zlorabo svojega prevladujočega položaja izrival konkurenco tudi svojim drugim aplikacijam, Google Search in Google Chrome, ter operacijskemu sistemu Android. Tudi na teh trgih si je ustvarjal prevladujoč položaj.

 Zakaj so takšna ravnanja sporna in kako vplivajo na potrošnike?

 Če so proizvajalcem mobilnih naprav in potrošnikom že vnaprej vsiljene privzete izbire, nove alternative na trgu ne morejo biti uspešne, saj tekmeci ne morejo nadomestiti prednosti, ki si jih je z zlorabo prevladujočega položaja zagotovilo podjetje. Konkurenčne storitve so tako potisnjene na stran, potrošnik pa jih težje najde in izbere. Potrošnik se je zato prisiljen sprijazniti s produktom, ker je – zaradi nezakonitih in nepoštenih ravnanj podjetja (ne nezmožnosti drugih, da ustvarijo enak ali boljši produkt) – edini na voljo ali pa so alternative težko dostopne.

 V takšnem primeru je potrošnik, če ta produkt potrebuje, prisiljen sprejeti tudi vse druge odločitve podjetja. Podjetje lahko zato poslabša kakovost in ravna v škodo potrošnika ali ga celo izkorišča, pri tem pa ne trpi posledic, ker se potrošnik uporabi njegovega produkta ne more zlahka odpovedati.

Izrivanje konkurence ovira rast drugih podjetij in razvoj ter uvajanje inovativnejših, varnejših in potrošniku prijaznejših rešitev.

Zmaga za potrošnike in tehnološka zagonska podjetja

Omenjena sodba Sodišča EU je pomembna zmaga za potrošnike, saj potrjuje, da velika tehnološka podjetja ne smejo zlorabljati svoje moči za izrivanje konkurence in omejevanje izbire potrošnikov.

Po podatkih Evropske komisije je julija 2018 Android uporabljalo približno 80 odstotkov vseh pametnih naprav. Potrošnikov, ki jim je bila izbira vede ali nevede omejena, je zato ogromno.

Generalni direktor BEUC-a Agustín Reyna je ob tem dejal: »Današnja sodba pošilja zelo jasno sporočilo: podjetja s prevladujočim položajem ne smejo izkoriščati svoje moči za izrivanje konkurence in omejevanje izbire potrošnikov. Dolga leta so bili uporabniki Androida usmerjani h Googlovemu iskalniku in brskalniku Chrome, zaradi česar so imeli alternativni ponudniki, tudi tisti z bolj inovativnimi rešitvami ali boljšimi nastavitvami zasebnosti, zelo malo možnosti za uspeh. Današnja odločitev je velika zmaga za Evropo, hkrati pa kaže, zakaj potrebujemo napredne instrumente, kot je Akt o digitalnih trgih (Digital Markets Act), ki omogočajo, da se nepoštene prakse zajezijo že v samem začetku in da lahko potrošniki uživajo svobodno izbiro na digitalnih trgih. Potrebno je bistveno hitrejše ukrepanje za omejitev moči velikih tehnoloških podjetij, ki zmanjšujejo možnosti manjših podjetij za rast ter razvoj in ponujanje inovativnih storitev potrošnikom.«

Akt o digitalnih trgih določa obveznosti in prepovedi za velike spletne platforme, spodbuja boljše storitve in pravičnejše cene za potrošnike, inovacije in pravičnejše okolje za tehnološka zagonska podjetja, omogoča poslovnim uporabnikom, da potrošnikom ponudijo večjo izbiro, in prepoveduje nepoštene prakse.^[1]

 Pravični digitalni trg tako ni več zgolj idealistična vizija – evropske institucije ga resno gradijo, tudi proti najmočnejšim igralcem. Sporočilo je jasno: prevladujoč položaj na trgu ni dovolilnica za omejevanje potrošnikove pravice do izbire. Ta mora ostati nedotakljiva.

^[1] Urad za komunikacije Evropske Unije, Povzetek Akta o digitalnih trgih, dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/SL/legal-content/summary/digital-markets-act.html