Slovenija, 22. julij 2026 – Za programe socialne zaščite je bilo v Sloveniji leta 2024 namenjenih skoraj 16 milijard EUR, od tega največ za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo. Glavni, 71-odstotni, vir financiranja so bili socialni prispevki.

Izdatki za socialno zaščito večji za 7 %, znašali skoraj 16 milijard EUR
Za programe socialne zaščite je bilo namenjenih skupno 16 milijard EUR (vključno z upravnimi stroški) ali za 6,7 % več kot leta 2023. K rasti so prispevali predvsem večji izdatki za programe s področij starost ter bolezen in zdravstveno varstvo.
Za socialno zaščito nekaj manj kot četrtina BDP
Slovenija je za socialno zaščito namenila nekaj manj kot četrtino (23,7 %) BDP ali za 0,3 odstotne točke več kot leto prej.

Z vidika glavnega deleža BDP, namenjenega socialni zaščiti (skupno približno 21 %), so si področja po dodeljenih sredstvih sledila v naslednjem vrstnem redu: starost (9,7 % BDP ali za 0,6 odstotne točke več kot leta 2023), bolezen in zdravstveno varstvo (8,2 % BDP ali za 0,2 odstotne točke manj), družina in otroci (1,7 % BDP ali približno enako) ter invalidnost (1,2 % ali približno enako).
Za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo nekoliko več kot tri četrtine vseh sredstev za socialne prejemke
Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starost oz. starostnikom – 6.517 milijonov EUR oz. 41,1 % vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili, tako kot v predhodnem letu, izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo – znašali so 5.549 milijonov EUR oz. 35,0 %. Sledili so izdatki za področje družina in otroci, obsegali so 1.132 milijonov EUR oz. 7,1 %, ter izdatki za področji invalidnost s 5,3 % in smrt hranitelja družine s 4,8 %. Preostalih 6,7 % je bilo skupno namenjenih naslednjim trem področjem: brezposelnost, druge oblike socialne izključenosti in nastanitev (subvencioniranje najemnin).

Izdatki narasli pri skoraj vseh področjih socialne zaščite
Izdatki za socialno zaščito so se predlani v primerjavi z letom prej povečali na skoraj vseh področjih – najbolj za brezposelnost (za 28,1 %), sledili so starost (za 11,3 %), invalidnost (za 7,3 %), družina in otroci (za 3,3 %) ter bolezen in zdravstveno varstvo (za 2,8 %).
Socialni prispevki glavni vir financiranja programov socialne zaščite
Programi socialne zaščite so bili financirani večinoma iz socialnih prispevkov – 71,5 % vseh virov ali 11.511 milijonov EUR. Večji del teh sredstev so zajemali prispevki zavarovancev (6.402 milijona EUR ali 39,7 % vseh virov financiranja), preostalo pa prispevki delodajalcev (5.109 milijonov EUR ali 31,7 %). Na letni ravni so se povečali tako prispevki delodajalcev (za 14,6 %) kot prispevki zavarovancev (za 4,9 %).
Prispevki države so znašali 4.407 milijonov EUR oz. v letni primerjavi za 8,4 % več.

Upravičencev do pokojnine več
Leta 2024 je bilo v Sloveniji 691.864 upravičencev do pokojnin oz. za 1,2 % več kot leto prej. Število upravičencev do starostnih pokojnin se je povečalo za 1,4 % in število upravičencev do pokojnin zaradi smrti hranitelja družine za 0,7 %. Po drugi strani pa se je število upravičencev do invalidskih pokojnin zmanjšalo za 6,0 %./LN/Vir za objavo SURS/
Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija
| 20231) | 2024 | |
| mio. EUR | ||
| Izdatki – skupaj2) | 14.982 | 15.990 |
| socialni prejemki | 14.793 | 15.861 |
| denarni socialni prejemki | 9.242 | 10.131 |
| socialni prejemki v naravi | 5.551 | 5.730 |
| upravni stroški | 178 | 129 |
| drugi izdatki | 11 | 1 |
| Viri financiranja – skupaj2) | 14.839 | 16.109 |
| socialni prispevki | 10.562 | 11.511 |
| prispevki delodajalcev | 4.457 | 5.109 |
| prispevki zavarovancev | 6.105 | 6.402 |
| prispevki države | 4.067 | 4.407 |
| drugi viri | 210 | 192 |
1) Podatki za leto 2023 so bili revidirani dne 21. julija 2026 (glej Metodološka pojasnila, poglavje 9. Revidiranje podatkov).
2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Izdatki za socialne prejemke po področjih (tveganjih) socialne zaščite, Slovenija
| 20231) | 2024 | |||||
| mio. EUR | % | % BDP2) | mio. EUR | % | % BDP2) | |
| Skupaj3) | 14.793 | 100,0 | 23,1 | 15.861 | 100,0 | 23,5 |
| bolezen/zdravstveno varstvo | 5.399 | 36,5 | 8,4 | 5.549 | 35,0 | 8,2 |
| invalidnost | 784 | 5,3 | 1,2 | 841 | 5,3 | 1,2 |
| starost | 5.856 | 39,6 | 9,1 | 6.517 | 41,1 | 9,7 |
| smrt hranitelja družine | 686 | 4,6 | 1,1 | 754 | 4,8 | 1,1 |
| družina/otroci | 1.096 | 7,4 | 1,7 | 1.132 | 7,1 | 1,7 |
| brezposelnost | 438 | 3,0 | 0,7 | 561 | 3,5 | 0,8 |
| nastanitev | 21 | 0,1 | 0,0 | 28 | 0,2 | 0,0 |
| druge oblike socialne izključenosti | 513 | 3,5 | 0,8 | 479 | 3,0 | 0,7 |
1) Podatki za leto 2023 so bili revidirani dne 21. julija 2026 (glej Metodološka pojasnila, poglavje 9. Revidiranje podatkov).
2) Izdatki za socialno zaščito v odstotnem deležu od BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (objava z dne 16. februarja 2026; https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/14178).
3) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Upravičenci do pokojnin1), Slovenija
| 2023 | 2024 | |
| Upravičenci | ||
| starostnih in invalidskih pokojnin ter pokojnin iz naslova smrti hranitelja družine2) | 683.714 | 691.864 |
| Upravičenci po posamezni pokojninski kategoriji | ||
| starostna | 584.484 | 592.775 |
| invalidska | 19.474 | 18.304 |
| smrt hranitelja družine3) | 155.152 | 156.167 |
1) Podatki so v skladu z evropsko metodologijo ESSPROS.
2) V okviru te kategorije se upravičenca šteje le enkrat, pa čeprav lahko prejema več pravic hkrati (torej, če prejema starostno pokojnino in del vdovske, ga štejemo le pri starostni). Omenjena kategorija torej ni seštevek posamičnih pokojninskih kategorij, saj je posameznik lahko prejemnik več vrst pokojnin.
3) V okviru kategorije smrt hranitelja družine so prikazani skupaj upravičenci družinskih pokojnin, vdovskih in dela vdovskih.
