Slovenski muzeji in galerije lani pritegnili skoraj 3 milijone obiskovalcev; Samo na Dunaju 10 milijonov

Slovenija, 6. avgust 2026 – Lani si je približno 3 milijone obiskovalcev ogledalo 852 občasnih in 424 stalnih razstav, ki so jih pripravili muzeji, slovenske muzejske zbirke in galerije.

A ob tem velja dodati, da skoraj tretjina obiskovalcev je bila tujih državljanov.Na ogled skoraj 1.300 razstav

Leta 2025 si je bilo v 102 slovenskih muzejih, ustanovah z muzejskimi zbirkami in galerijah, ki so bili vključeni v naše raziskovanje, mogoče ogledati 1.277 razstav: 852 občasnih in 424 stalnih.
Omenjene ustanove so naštele 2.977.498 obiskovalcev ali približno 150.000 več kot leto prej, dnevno v povprečju 8.158, posamezno razstavo pa si jih je ogledalo povprečno 2.332. Delež tujcev med obiskovalci se povečuje – lani je znašal 31,4 %, kar je bilo za skoraj 9 odstotnih točk več kot v letu 2024. Otrok in mladine je bilo med vsemi obiskovalci skoraj četrtina (23,9 %).
Poleg razstav v svojih prostorih muzeji in galerije pripravljajo razstave za virtualni prostor. Lani so jih ponudili 68 in našteli 137.410 ogledov.

Kulturno bogastvo muzejev in galerij

Omenjene ustanove so v svojih zbirkah hranile okoli 9,8 milijona muzejskih oz. galerijskih predmetov. Največ, 51,7 %, je bilo vizualnih oz. likovnih – večinoma fotografij (49,5 % vseh predmetov); 37 % vseh hranjenih predmetov pa arheološkega, zgodovinskega ali etnološkega značaja.

Muzeji in galerije obiskovalce tudi izobražujejo

Številni muzeji in galerije pripravljajo za obiskovalce tudi različne delavnice, vodene oglede, interaktivne dogodke, predavanja, pogovore ipd. V prejšnjem letu so pripravili 43.970 takih dogodkov (v 2024: 37.875), skupno se jih je udeležilo 1.024.184, med njimi 61 % otrok in mladine.

Prihodki od prodaje vstopnic višji 

Muzeji in galerije so pri prodaji vstopnic iztržili približno 7,1 milijona evrov ali približno 1,6 milijona več kot leto prej. Obiskovalec je za ogled razstave med letoma 2016 in 2022 plačal približno enako, povprečno okoli 4 evre, z letom 2023 pa je povprečna vrednost vstopnice začela naraščati; v letu 2025 je tako znašala približno 6,5 evra. Vendar vstopnine ni bilo treba plačati vsem: po naših podatkih so namreč izdali tudi skoraj 615.000 brezplačnih vstopnic za dneve, kot sta poletna muzejska noč ali ta veseli dan kulture.

Med zunanjimi sodelavci največ študentov

Za razstave in obiskovalce v muzejih, ustanovah z muzejskimi zbirkami in galerijah je v letu 2025 skrbelo 1.166 zaposlenih in 2.181 zunanjih sodelavcev. Med redno zaposlenimi jih je bilo 12 % mlajših od 35 let.
Med zunanjimi sodelavci je bilo enako kot v prejšnjih letih največ študentov (38,4 %), sledili so tisti s pogodbo o avtorskem delu (22,2 %), samozaposleni v kulturi (13,8 %), samozaposleni podjetniki (12,9 %), sodelavci po podjemnih pogodbah (4,9 %) in prostovoljni, neplačani delavci (3,7 %), preostali (4 %) so bili zaposleni prek agencij in d. o. o.

Javna sredstva kot glavni vir prihodkov

Skupni prihodki muzejev in galerij za izvajanje dejavnosti so obsegali 86,5 milijona evrov. Največ – 66,7 milijona – so znašali prihodki iz javnih sredstev, od tega je država prispevala 47,7 milijona evrov. Lastna sredstva iz kulturne in drugih dejavnosti so muzejem in galerijam prinesla 17,8 milijona evrov, donacije in sponzorstva iz Slovenije in tujine pa 2 milijona evrov.
Celotni stroški za izvajanje muzejske in galerijske dejavnosti so znašali 80,6 milijona evrov. Za stroške dela, skupaj z izplačili zunanjim sodelavcem, je bilo namenjenih skoraj 59,3 %, za muzejsko in galerijsko dejavnost se je porabilo 33,9 % sredstev, preostanek, 6,8 %, pa je bil namenjen investicijam in poslovanju.

Obiskovalci razstav v muzejih in galerijah, Slovenija

Struktura prihodkov muzejev in galerij, Slovenija, 2025

Razstave in obiskovalci, Slovenija

202020212022202320242025
Razstave (število)8931.0931.0051.2241.1911.277
  občasne755955786836826852
  stalne137137219388365424
Obiskovalci razstav989.3111.295.5482.176.1142.759.2552.824.5532.977.498
  tujci160.583216.794570.685526.562644.023936.340
  otroci in mladina243.266334.631639.220720.887729.381710.403
E-razstave (število)185123123746768
  e-obisk650.605526.132211.95163.63161.440137.410
Razstave na gostovanjih211259386460472484
  v Sloveniji170203303328383418
  v drugih državah članicah EU3548641175955
  v državah zunaj EU5719163011

Nekateri objavljeni seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.

Zaposlene osebe in zunanji sodelavci v muzejih in galerijah, Slovenija

202020212022202320242025
Zaposlene osebe (število) – skupaj1.0351.0681.0581.1071.1111.166
  s polnim delovnim časom9309809551.0161.0301.047
  z delovnim časom, krajši od polnega105871039181119
  mlajše od 35 let120119105123121144
Zunanji sodelavci (število) – skupaj1.6291.8422.1992.2772.2142.181
  samozaposleni v kulturi231267609496415301
  samostojni podjetniki brez samozaposlenih v kulturi166180159216261282
  zaposleni prek agencij in v d.o.o.597042336887
  študenti531588731853746837
  prostovoljni, neplačani delavci147178951099981
  po podjemni pogodbi119126142147102107
  po pogodbi o avtorskem delu376433420423524485

Nekateri objavljeni seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.

In še to! – Recimo, državne muzeje in Narodno knjižnico na Dunaju – torej ustanove samo v glavnem mestu Avstrije, ki premore približno enko število prebivalcev kot celotna Slovenija – vsako leto obišče več kot 8 milijonov ljudi (okoli 8,4 milijona v letu 2025). Skupno število vseh obiskovalcev, če prištejemo še mestne, zasebne in manjše muzeje ter galerije, pa presega 10 milijonov letnih obiskov.

Najbolj obiskani dunajski muzeji

Dunajski muzej umetnostne zgodovine (Kunsthistorisches Museum) – Preko 1,3 milijona obiskovalcev letno.

Avstrijska galerija Belvedere – Okoli 1,2 do 1,4 milijona obiskovalcev letno.

Albertina –  Skoraj 1 milijon obiskovalcev letno.

Prirodoslovni muzej Dunaj (Naturhistorisches Museum) – Okoli 800.000 obiskovalcev letno.

Wien Museum (Karlsplatz): Po prenovi in uvedbi brezplačnega vstopa dosega rekordne številke s preko 650.000 obiskovalci letno.

Zanimivo ob tem je, da ne izumljajo neke kvazi kulturniške bone, kot po javnosti ponuja stranka Levica, ki je v preteklih štirih letih vodila s svojo »izjemno« ministrico Asto Vrečko področje kulture v Sloveniji. /Objavo pripravil J. Temlin/vir tudi SUS/

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.