Rim, 8. avgusta – Svetovne cene hrane so se julija po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) znova zvišale. K rasti so največ prispevali dražja žita, rastlinska olja in sladkor, na gibanje cen pa so pomembno vplivali vročinski valovi, višje cene energije in geopolitične razmere.

Indeks cen hrane FAO, ki spremlja gibanje cen najpomembnejših prehranskih surovin na svetovnih trgih, je julija dosegel 131,1 točke. To je 0,6 odstotka več kot junija in odstotek več kot v enakem obdobju lani.
Najizraziteje so se podražila žita. Njihove cene so bile v primerjavi z junijem višje za 3,4 odstotka, predvsem zaradi skoraj šestodstotne rasti cen pšenice. Trge še naprej skrbijo motnje izvoza prek Črnega morja ter posledice vročinskega vala za letino v več pomembnih pridelovalkah. Koruza se je podražila za 3,6 odstotka zaradi suše in visokih temperatur v delih Združenih držav Amerike ter dražje energije. Cene riža so ostale večinoma nespremenjene.

Rast so zabeležila tudi rastlinska olja. Njihov indeks se je povečal za dva odstotka in dosegel najvišjo raven po juniju 2022. Podražila sta se predvsem palmovo in sojino olje. Palmovo olje je podprlo veliko povpraševanje indonezijske industrije biodizla in višje cene nafte, sojino olje pa močno povpraševanje po surovinah za biogoriva v ZDA ter večje svetovno uvozno povpraševanje. Nasprotno so se pocenila sončnično in repično olje.

Po rekordni ravni junija so se cene mesa julija znižale za 2,8 odstotka, kar je prvi letošnji mesečni padec. Najbolj so se pocenili perutninsko in svinjsko meso zaradi obilnejše ponudbe, nekoliko nižje so bile tudi cene govejega mesa. Edina izjema ostaja ovčje meso, katerega cena je dosegla novo rekordno raven zaradi omejene izvozne ponudbe iz Oceanije.

Mlečni izdelki so se julija pocenili za 0,7 odstotka. Padle so cene mleka v prahu in masla, medtem ko se je sir na mednarodnih trgih prvič po letu dni podražil. Razlog je predvsem manjša sezonska ponudba mleka v Evropski uniji.

Največjo mesečno rast je dosegel sladkor, katerega cene so se zvišale za 5,6 odstotka. Trgi se odzivajo na dolgotrajno vročino in sušo v Evropski uniji ter na vremenske razmere, povezane s pojavom El Niño, ki bi lahko zmanjšale pridelek v pomembnih azijskih pridelovalkah. Dodatno so cene podprla pričakovanja večje porabe etanola v Braziliji, čeprav je ugodnejši potek žetve v osrednjem in južnem delu države del rasti že omejil.

Po oceni FAO ostajajo svetovni prehranski trgi občutljivi predvsem na vremenske ekstreme, razmere na energetskih trgih in geopolitične napetosti, ki še naprej pomembno vplivajo na gibanje cen osnovnih prehranskih surovin. 

Čeprav so se svetovne cene hrane julija znova zvišale, to še ne pomeni, da se bodo podražitve takoj odrazile v trgovinah. Običajno se z nekajmesečnim zamikom prenesejo v stroške uvoza in nato tudi v maloprodajne cene.

In še to! Najhujša prehranska negotovost ostaja v podsaharski Afriki, kjer številne države poleg suše in podnebnih sprememb prizadenejo tudi oboroženi spopadi. Velika žarišča lakote so tudi na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi in Jemnu, ter v delu Sudana, kjer humanitarne organizacije opozarjajo na katastrofalne razmere. Tudi v nekaterih delih južne Azije milijoni ljudi še vedno nimajo zagotovljenega rednega dostopa do zadostne količine hrane, čeprav je položaj tam praviloma manj kritičen kot v najbolj prizadetih afriških državah.

Po ocenah Združenih narodov je kronični lakoti oziroma podhranjenosti še vedno izpostavljenih več kot 700 milijonov ljudi po svetu, največji delež pa živi v Afriki.

Kako je v Sloveniji? – Slovenija večino energentov in pomemben del prehranskih surovin uvaža, zato se spremembe cen na svetovnih trgih običajno z nekajmesečnim zamikom odrazijo tudi v stroških proizvodnje in na policah trgovin. Hitrost in obseg prenosa sta odvisna od razmer na evropskem trgu, menjalnih tečajev ter domače konkurence med trgovci./LN/Vir za objavo tudi FOA/