Slovenija, 15. avgust 2026 – V Sloveniji se število nedovoljenih vstopov migrantov spet povečuje. Policija je v prvi polovici leta 2026 obravnavala 14.455 nedovoljenih vstopov, v enakem obdobju lani pa 9.901. To pomeni približno 46-odstotno povečanje.
Ob tem se pojavljajo tudi vse bolj očitni primeri tihotapljenja migrantov v tovornjakih. Pred dnevi so policisti pri Drnovem obravnavali primer, v katerem se je v tovornjaku s srbskimi registrskimi oznakami skrivalo kar 99 tujcev – migrantov. Voznika, 37-letnega državljana Srbije, so prijeli in tovornjak zasegli. Seveda pa so za migrante poskrbeli.

In tu se postavlja preprosto vprašanje:
Ali minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz ve, kaj se dogaja na slovensko-hrvaški meji in po tranzitnih poteh v Slovenijo?
Kot se je novi minister R. Slovenija za notranje zadeve  Franci Matoz junija sestal s hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem, ko sta govorila prav o nezakonitih prehodih slovensko-hrvaške meje, vračanju migrantov in sodelovanju pri nadzoru migracijskih tokov.

In kaj je bil rezultat? Da se je slovenska policija z bolj klasičnega nadzora na meji s Hrvaško preusmerila v t. i. mobilni in dinamični nadzor. Če upoštevamo številke, te kažejo povečanje nedovoljenih vstopov, hkrati pa imamo primere, ko tihotapci v tovornjakih pripeljejo v Slovenijo iz Hrvaške desetine ljudi, ne da bi hrvaški organi takšne transporte sploh zaznali. 99 ljudi le v enem tovornjaku ni več vprašanje statistike. To je vprašanje varnosti, učinkovitosti nadzora in odgovornosti države.

Dejstvo je tudi, da je za »luknjasto« južno mejo kriva predvsem Hrvaška, ki ne zna, ali celo noče zajeziti zahodnobalkanske migracijske poti.

In odziv na »severu«…Nesposobnost zajezitve migrantskih prilivov, tako Hrvaške kot Slovenije, pa se zavedajo Avstrijci in Italijani, ki ohranjajo začasni nadzor na notranjih schengenskih mejah s Slovenijo. Sosednji državi ukrepe redno podaljšujeta, kot ključne razloge pa navajata visoko raven nezakonitih migracij, geopolitične napetosti in delovanje tihotapskih kriminalnih mrež.

Zato je vprašanje za ministra Matoza preprosto: Ali slovenska država nadzor nad južno mejo in tranzitnimi potmi izvaja dovolj učinkovito – in kdo bo prevzel odgovornost, če se bo tak trend nadaljeval?

In še to, kar javnost mora vedeti – Tako poteka postopek sprejema, oskrbe in nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito – AKTIVNA POVEZAVA /Objavo pripravi: J. Temlin/Fotogarfija le ponazoritvena – arhiv LN/