Slovenija, 7. oktober 2026 – Mednarodna konfederacija sindikatov je leta 2008 razglasila 7. oktober za svetovni dan dostojnega dela. Po anketnih podatkih je bilo lani delovno aktivnih 997.000 prebivalcev Slovenije, med njimi 54 % moških in 46 % žensk. V starostni skupini 20–64 let je bilo delovno aktivnih 78,3 % prebivalcev. Stopnja delovne aktivnosti je bila tako za 2,2 odstotne točke višja od povprečja EU. Med njenimi članicami so imeli najvišjo stopnjo na Nizozemskem (83,4 %) in Malti (83,6 %), najnižjo pa v Romuniji (69,0 %) in Italiji (67,6 %).
V Sloveniji je bil lani delež delovno aktivnih prebivalcev, starih 20–64 let, večji od povprečja EU. Več kot tretjina jih je imela terciarno izobrazbo. 6 % jih je opravljalo delo v prekarnih oblikah. Povprečna mesečna bruto plača za lanski oktober pri zaposlenih je znašala 2.519 EUR.
Največja poklicna skupina prodajalci oz. prodajalke
Skupno največ delovno aktivnih je delo opravljalo v poklicni skupini prodajalcev ali prodajalk. Lani jih je bilo približno 36.300. Poklic prodajalke je opravljalo največ žensk (6 %), medtem ko je bilo največ moških poklicnih voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev (5 % delovno aktivnih moških).
Čezmerno kvalificirana petina terciarno izobraženih delovno aktivnih
Delež delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo narašča. Pred 20 leti je imela tako raven izobrazbe približno petina delovno aktivnih, lani pa več kot tretjina (38 %). Eurostat objavlja kazalnik stopnja čezmerno kvalificiranih, tj. delež delovno aktivnih s terciarno izobrazbo, ki delajo v glavnih skupinah poklicev uradniških, storitvenih in prodajnih del ter kmetijskih, obrtnih, industrijskih in preprostih del, za katera se v splošnem zahteva nižja raven izobrazbe.
Ta delež je v Sloveniji znašal 20,0 %, za 1,4 odstotne točke manj od povprečja EU. Največji delež čezmerno kvalificiranih so lani sicer izmerili v Španiji (34,0 %), najmanjšega pa v Luksemburgu (6,8 %).
V prekarnih oblikah dela nekaj več kot 6 % delovno aktivnih
Na trgu dela se poleg standardnih oblik pojavljajo tudi nestandardne. Mednje spadajo prekarna dela, ki jih je lani opravljalo 6,1 % delovno aktivnih. Največja deleža sta zajemala študentsko in agencijsko delo. Med tovrstne delavce pa uvrščamo še samozaposlene, ki nimajo nobenega zaposlenega in delajo pretežno za eno stranko, ter tiste, ki so zaposleni za delovni čas, krajši od polnega, vendar bi si želeli zaposlitve za polni delovni čas.
Polovica zaposlenih prejela manj kot 2.139 EUR mesečne bruto plače
Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, je za lanski oktober znašala 2.519 EUR (za moške 2.581 EUR in za ženske 2.445 EUR), njena mediana pa 2.139 EUR, kar pomeni, da mesečna bruto plača polovice zaposlenih ni presegala te vrednosti. Po drugi strani je desetina zaposlenih mesečno prejela več kot 4.142 EUR bruto.
Plačna vrzel med spoloma pri nas 3,3-odstotna
Za Slovenijo je značilna majhna plačna vrzel med spoloma, tj. relativna razlika med povprečno plačo za plačano uro zaposlenih žensk in moških. Pri plačah za lanski oktober je razlika v Sloveniji znašala 3,3 %, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 96,7 % povprečne bruto plače za plačano uro moških. V večini področij dejavnosti so bile povprečne bruto plače za plačano uro oktobra lani pri moških višje kot pri ženskah. Plačna vrzel med spoloma je bila največja v rudarstvu (22,5 %), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,2 %) ter zdravstvenem in socialnem varstvu (17,2 %). Negativno plačno vrzel med spoloma, pri kateri so povprečne bruto plače za plačano uro pri ženskah višje kot pri moških, pa smo zaznali v treh področjih dejavnosti, in sicer v prevozu in skladiščenju (−11,6 %), oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja (−11,0 %) ter gradbeništvu (−8,9 %).
Na ravni EU je bila predlani plačna vrzel največja v Estoniji (18,8 %), negativno pa so izmerili le v Luksemburgu (–0,8 %). Povprečje v EU je znašalo 11,1 %.
Pričakovana delovna doba blizu povprečja EU
V Sloveniji je bila pričakovana delovna doba 37,2 leta (pri moških 38,3 in pri ženskah 36,1); v zadnjih desetih letih se je podaljšala za skoraj tri leta. Najdaljšo so imeli na Nizozemskem (44,0 let), najkrajšo pa v Romuniji (32,7 leta); povprečje EU je znašalo 37,5 leta.
Največja razlika med spoloma je bila v Italiji, kjer je bila ta doba pri moških v povprečju za 8,9 leta daljša kot pri ženskah; v Sloveniji je razlika znašala 2,2 leta. Pričakovana delovna doba je bila daljša pri ženskah le v baltiških državah: Litvi (1,3 leta), Latviji (0,9 leta) in Estoniji (0,7 leta)./LN/Vir za objavo SURS/
