Slovenija, 22. oktober 2026 – Ko se že ve, je Ustavno sodišče sprejelo ključno odločitev glede obveznega zimskega regresa (t. i. zimskega dodatka ali božičnice). Da bi se izognili zapletenemu pravnemu jeziku, so spodaj zbrana glavna dejstva, ki neposredno vplivajo na delavce in podjetja, A niso, in ne bodo vplivala na one, ki so nedodelan zakon uveljavili in to v prid svoje politične agende, na tuj račun. In sicer tako, kako so prijazni do ljudi, a s tujim denarjem.

In to so po naše bistva odločitve US:

Delavcem prejetega denarja za leto 2025 ni treba vračati – Ustavno sodišče je odločilo, da bi bilo vračanje denarja nedopusten poseg v pravice zaposlenih, ki so ta sredstva prejeli v dobri veri. Če ste dodatek za leto 2025 že prejeli, ta v celoti ostane vaš.

Izplačilo za nazaj (retroaktivnost) v zasebnem sektorju je bilo neustavno – Sodišče je ugotovilo, da je bila sama izvedba zakona ob koncu leta 2025 v neskladju z ustavo. Zakonodajalec je zasebnim podjetjem naložil finančno obveznost za nazaj (retroaktivno), ne da bi v zakonodajnem postopku pravno utemeljil izjemno javno korist, kar je kršitev 155. člena Ustave RS.

Obvezni zimski regres za naprej (2026+) ostaja v veljavi – Sama uvedba obveznega zimskega regresa je ustavno povsem legitimna. Sodišče je presodilo, da pozitivni socialni učinki na blagostanje zaposlenih odtehtajo poseg v pogodbeno svobodo delodajalcev. To pomeni, da pravica ostaja – podjetja morajo zimski regres izplačevati tudi v prihodnje, vendar po vnaprej znanih pravilih.

Podatki za letošnje leto (2026): Koliko in do kdaj? – Ker je višina zimskega regresa zakonsko vezana na polovico minimalne plače, bo letošnje izplačilo zaradi uskladitve plač višje kot lani:

Znesek za leto 2026 – Znaša natanko 740,94 EUR za zaposlenega s polnim delovnim časom (lani je znašal 638,86 EUR). Če je delavec zaposlen krajši čas ali le del leta, mu pripada sorazmerni del.

Skrajni rok za izplačilo – Praviloma 18. december 2026 (rok je vezan na 18 dni po izteku obdobja za izplačilo novembrske plače).

Pozor za podjetja! Prehodne izjeme glede obročnega odloga plačila, ki so veljale za leto 2025, letos ne veljajo več avtomatično. Odlog do konca marca je v zasebnem sektorju mogoč le ob hudi nelikvidnosti in pod pogojem, da to dovoljuje kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Sklepna misel: Zakon je zakon, a cena hitenja je previsoka – Ta primer jasno kaže, da morajo podjetja spoštovati in izvajati vsak sprejeti zakon, četudi je ta sprejet po nelogično hitrem postopku in se kasneje izkaže za delno neustavnega. To je ponoven dokaz, da je sprejemanje zakonodaje “na vrat na nos” škodljivo in neprimerno. Podjetnikom to spoznanje danes nič ne pomaga: pripravljavci in zakonodajalci so kršili ustavna pravila in za to odgovarjajo le politično na volitvah, podjetniki pa so morali za njihove napake odgovarjati takoj in materialno – z lastnim denarjem./Objavo pripravil: J. Temlin/