Slovenija, 22. oktober 2026 – Tožilstva in sodišča so lani najpogosteje obravnavala osebe zaradi kaznivih dejanj, ki povzročijo ali nameravajo povzročiti škodo osebi, in zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. Med obsojenimi storilci so prevladovali polnoletni moški s srednješolsko izobrazbo.
Na tožilstvih več kot 3.000 odrejenih preiskav in približno 8.000 vloženih obtožnih aktov
Državna tožilstva so leta 2025 sprejela več kot 30.000 odločitev: 26.830 zoper polnoletne, 2.982 zoper mladoletne in 813 zoper pravne osebe.
Med ovadenimi fizičnimi osebami je bilo 21.083 moških in 5.747 žensk ter 2.372 fantov in 610 deklet – tako med polnoletniki kot mladoletniki je bila približno petina (21 %) ovadenk.
Polnoletne osebe so bile na tožilstvih najpogosteje obravnavane zaradi groženj, napada ali tatvine. Največji delež (92,6 %) zavrženih ovadb je bilo zaznati med drugje nerazvrščenimi kaznivimi dejanji, kot so mučenje, vojna hudodelstva in kršitve mednarodnega prava. Po deležu zavrženj so sledila kazniva dejanja zoper okolje (72,2 %), kategorija goljufija, prevara ali korupcija (69,1 %) in izključno premoženjska kazniva dejanja (66,2 %). Delež odrejenih preiskav je bil največji za kazniva dejanja, kot so rop, prometna nesreča s smrtnim izidom, umor ter proizvodnja prepovedanih drog ali promet z njimi. Pri ovadbah zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je bil obtožni akt vložen za nekaj manj kot tretjino.
Tožilske odločitve zoper polnoletne osebe po vrsti kaznivega dejanja* in odločitve, Slovenija, 2025
| Vrsta odločitve – skupaj | Zavržene ovadbe | Odrejene preiskave | Vloženi obtožni akti | |||||
| število | % | število | % | število | % | število | % | |
| Kaznivo dejanje – skupaj | 26.830 | 100,0 | 16.569 | 61,8 | 2.517 | 9,4 | 7.744 | 28,9 |
| dejanja, ki vodijo v smrt ali nameravajo povzročiti smrt (01) | 154 | 100,0 | 32 | 20,8 | 69 | 44,8 | 53 | 34,4 |
| dejanja, ki povzročijo ali nameravajo povzročiti škodo osebi (02) | 7.937 | 100,0 | 4.864 | 61,3 | 700 | 8,8 | 2.373 | 29,9 |
| dejanja zoper spolno nedotakljivost (03) | 516 | 100,0 | 165 | 32,0 | 188 | 36,4 | 163 | 31,6 |
| dejanja zoper premoženje, ki vključujejo nasilje ali grožnje osebi (04) | 224 | 100,0 | 25 | 11,2 | 109 | 48,7 | 90 | 40,2 |
| dejanja izključno zoper premoženje (05) | 7.971 | 100,0 | 5.275 | 66,2 | 386 | 4,8 | 2.310 | 29,0 |
| dejanja, ki vključujejo nadzorovane droge ali druge psihoaktivne snovi (06) | 838 | 100,0 | 178 | 21,2 | 367 | 43,8 | 293 | 35,0 |
| dejanja, ki vključujejo goljufijo, prevaro ali korupcijo (07) | 6.383 | 100,0 | 4.409 | 69,1 | 411 | 6,4 | 1.563 | 24,5 |
| dejanja zoper javni red, organe oblasti in zakone države (08) | 1.747 | 100,0 | 971 | 55,6 | 214 | 12,2 | 562 | 32,2 |
| dejanja zoper javno in državno varnost (09) | 882 | 100,0 | 505 | 57,3 | 64 | 7,3 | 313 | 35,5 |
| dejanja zoper okolje (10) | 97 | 100,0 | 70 | 72,2 | 6 | 6,2 | 21 | 21,6 |
| ostala kazniva dejanja, drugje nerazvrščena (11) | 81 | 100,0 | 75 | 92,6 | 3 | 3,7 | 3 | 3,7 |
*Vrsta kaznivega dejanja po Statistični klasifikaciji kaznivih dejanj (SKKD).
Polnoletni moški najpogosteje obsojeni zaradi napada ali groženj, ženske zaradi tatvine
Sodišča so v kazenskih zadevah pravnomočno obsodila 5.114 polnoletnih oseb, 3.488 moških in 726 žensk. Moški storilci so bili najpogosteje obsojeni za kazniva dejanja, ki povzročijo ali nameravajo povzročiti škodo osebi (29,1 %), med katerimi so prevladovale grožnje ter telesne poškodbe (78,0 %). Sledila so kazniva dejanja izključno zoper premoženje (24,6 %) in tista, ki vključujejo goljufijo, prevaro ali korupcijo (19,6 %).
Po drugi strani je bilo največ žensk, več kot tretjina (36,8 %), obsojenih za premoženjska kazniva dejanja, nekaj več kot četrtina za goljufije, prevare ali korupcijo (28,5 %), delež obsojenih za kazniva dejanja, ki povzročajo škodo osebam (21,1 %), pa je bil za 8 odstotnih točk manjši kot pri moških. Grožnje in povzročitev telesnih poškodb so predstavljale nekaj več kot polovico (54,3 %) kaznivih dejanj iz te kategorije med ženskami, v tretjini (33,3 %) primerov pa je bil razlog za obsodbo malomarnost pri oskrbi oseb.
V preostalih dveh kategorijah kaznivih dejanj so, ne glede na spol, prevladovali tatvine, goljufije ter ponarejanje dokumentov.
Med obsojenimi storilci premoženjskih kaznivih dejanj tujih državljanov manj kot šestina
Sodišča so lani obsodila 1.400 polnoletnih oseb za kazniva dejanja zoper premoženje. Ta so predstavljala 27,4 % vseh kaznivih dejanj. Prevladovali so tatvine (967), vlomi (241) in povzročitev premoženjske škode (136). Velika večina (85 %) storilcev, obsojenih za premoženjska kazniva dejanja, je imelo državljanstvo Slovenije, 10 % državljanstvo ene od držav zunaj EU in 5 % državljanstvo druge članice EU.
Vlomilci so bili, ne glede na državljanstvo, najpogosteje obsojeni na nepogojno zaporno kazen, pogojna kazen pa je bila izrečena večjemu deležu državljanov Slovenije (34,6 %) v primerjavi z državljani EU (31,3 %) ali drugih držav zunaj EU (23,3 %).
Najdaljše nepogojne zaporne kazni za premoženjska kazniva dejanja, ki trajajo več kot dve, a manj kot deset let, so bile izrečene petim slovenskim ter štirim tujim državljanom zaradi ropa, vloma ali tatvine.
Za kazniva dejanja, ki vodijo v smrt ali nameravajo povzročiti smrt obsojenih 52 oseb
Sodišča so zaradi naklepnega umora (vključno s poskusi) obsodila 22 polnoletnih oseb, med njimi 18 moških in 4 ženske. 18 je bilo slovenskih državljanov, 4 pa tuji. Za umor je bila najpogosteje izrečena nepogojna zaporna kazen, ki traja več kot dve, a manj kot deset let.
Obsodbo za nenaklepni umor so izrekla 27 osebam, v 26 primerih za povzročitev prometne nesreče s smrtnim izidom. Med obsojenimi storilci je bilo 25 moških in dve ženski, vsi razen štirih so imeli državljanstvo Slovenije.
Tri osebe so prejele pogojno zaporno kazen za povzročitev smrti iz malomarnosti na delovnem mestu.
Napadi in tatvine najpogostejša kazniva dejanja med mladoletniki
Sodišča so lani zaključila 8.815 kazenskih zadev zoper fizične osebe, od tega 8.112 zoper polnoletne in 703 zoper mladoletne. Obsodilna sodba je bila izrečena 5.114 (63,0 %) polnoletnim in 303 (43,1 %) mladoletnim storilcem.
Vzgojni ukrep ali kazen sta bila mladoletnikom najpogosteje izrečena za kaznivi dejanji lažjega napada ali tatvine. Delež mladoletnikov, spoznanih za odgovorne, je bil največji med obravnavanimi zaradi hudega napada na drugo osebo (70 %), najmanjši pa pri obtoženih za vlom (23 %).
Sodne odločitve zoper mladoletne storilce po najpogostejših kaznivih dejanjih, Slovenija, 2025
| Vrsta odločbe – skupaj | Spoznan za odgovornega | |||
| število | % | število | % | |
| Kaznivo dejanje – skupaj | 703 | 100,0 | 303 | 43,1 |
| hud napad (020111) | 10 | 100,0 | 7 | 70,0 |
| lažji napad (020112) | 184 | 100,0 | 104 | 56,5 |
| grožnja (02012) | 47 | 100,0 | 14 | 29,8 |
| izsiljevanje (02051) | 20 | 100,0 | 11 | 55,0 |
| posilstvo (03011) | 22 | 100,0 | 7 | 31,8 |
| spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let (030113) | 13 | 100,0 | 4 | 30,8 |
| otroška pornografija (030221) | 32 | 100,0 | 13 | 40,6 |
| rop (0401) | 25 | 100,0 | 10 | 40,0 |
| vlom (0501) | 43 | 100,0 | 10 | 23,3 |
| tatvina (0502) | 188 | 100,0 | 72 | 38,3 |
| povzročitev premoženjske škode (0504) | 42 | 100,0 | 20 | 47,6 |
| protipravno trgovanje, gojenje ali proizvodnja nadzorovanih drog, ki niso za osebno uporabo (06012) | 34 | 100,0 | 15 | 44,1 |
Največ premoženjskih kaznivih dejanj med obsojenimi brezposelnimi in drugimi neaktivnimi osebami
Med polnoletnimi obsojenci je bilo 31 % zaposlenih, prav tako 31 % jih je spadalo v skupino drugi neaktivni, 23 % je bilo brezposelnih, 8 % upokojencev, skoraj 6 % samozaposlenih ter manj kot 2 % dijakov in študentov.
Med osebami, ki so bile obsojene zaradi kaznivih dejanj, kot so napadi, grožnje in malomarnost, so prevladovali zaposleni (36 %), pri premoženjskih kaznivih dejanjih pa drugi neaktivni (46 %). Upokojenci so predstavljali 3 % obsojenih za premoženjska kazniva dejanja (43) in skoraj desetino odgovornih za kazniva dejanja, ki povzročijo škodo osebi (142).
Več kot polovica obsojenih polnoletnikov z največ srednješolsko izobrazbo
Med polnoletnimi obsojenimi osebami jih je imelo največ (61 %) končano poklicno ali srednješolsko izobrazbo, sledili so obsojenci z osnovnošolsko ali nižjo ravnijo izobrazbe (31 %), najmanj pa je bilo terciarno izobraženih obsojencev (8 %).
Osebe z dokončano ali nedokončano osnovno šolo so bile najpogosteje obsojene za kaznivo dejanje tatvine, med obsojenci s srednješolsko izobrazbo so prevladovali napadi in grožnje, pri višje- ali visokošolsko izobraženih pa kazniva dejanja, ki vključujejo goljufijo, prevare, korupcijo in ponarejanje dokumentov.
Izobrazbena struktura obsojenih polnoletnih oseb po najpogostejših kaznivih dejanjih, Slovenija, 2025
| Najvišja dosežena izobrazba – skupaj | Osnovnošolska ali manj | Nižja ali srednja poklicna | Srednja strokovna, splošna | Višješolska ali visokošolska | ||||||
| število | % | število | % | število | % | število | % | število | % | |
| Kaznivo dejanje – skupaj | 5.114 | 100,0 | 1.588 | 100,0 | 1.644 | 100,0 | 1.455 | 100,0 | 427 | 100,0 |
| napadi in grožnje (0201) | 1.078 | 21,1 | 304 | 19,1 | 391 | 23,8 | 321 | 22,1 | 62 | 14,5 |
| malomarnost (0206) | 220 | 4,3 | 42 | 2,6 | 84 | 5,1 | 73 | 5,0 | 21 | 4,9 |
| vlom (0501) | 241 | 4,7 | 98 | 6,2 | 81 | 4,9 | 50 | 3,4 | 12 | 2,8 |
| tatvina (0502) | 967 | 18,9 | 465 | 29,3 | 268 | 16,3 | 205 | 14,1 | 29 | 6,8 |
| protipravna dejanja, ki vključujejo nadzorovane droge ali predhodne sestavine (0601) | 227 | 4,4 | 61 | 3,8 | 73 | 4,4 | 77 | 5,3 | 16 | 3,7 |
| goljufija (0701) | 373 | 7,3 | 109 | 6,9 | 123 | 7,5 | 108 | 7,4 | 33 | 7,7 |
| ponarejanje (0702) | 409 | 8,0 | 98 | 6,2 | 141 | 8,6 | 112 | 7,7 | 58 | 13,6 |
| dejanja, povezana z migracijami (0805) | 399 | 7,8 | 92 | 5,8 | 128 | 7,8 | 122 | 8,4 | 57 | 13,3 |