Slovenija, 31. oktober 2026 – Gospodinjstva v Sloveniji so lani privarčevala 14,7 % razpoložljivega dohodka oz. več kot predlani. Rast finančnih sredstev gospodinjstev je bila višja od rasti njihovih obveznosti, hkrati pa so bila zadolžena manj od povprečja evrskega območja.

Svetovni dan varčevanja, ki ga zaznamujemo 31. oktobra, izpostavlja vlogo varčevanja pri zagotavljanju finančne varnosti posameznikov in gospodinjstev ter spodbuja k dolgoročnemu načrtovanju osebnih financ.

Gospodinjstva del svojega razpoložljivega dohodka porabijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev (t. i. izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev), preostali del pa namenijo varčevanju. Stopnja bruto varčevanja prikazuje, kolikšen delež svojega razpoložljivega dohodka gospodinjstva privarčujejo.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je zvišala na 14,7 %

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je leta 2025 znašala 14,7 % oz. za 2,9 odstotne točke več kot leta 2015. V obdobju od 2015–2025 je stopnja v Sloveniji večinoma naraščala, pri čemer je bil izrazit porast zabeležen leta 2020. V prvem letu pandemije covida-19 je stopnja namreč dosegla najvišjo vrednost, 22,6 %. Leto pozneje se je znižala na 17,0 %. Upadanje se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih, vendar so bile stopnje varčevanja še vedno višje kot pred letom 2020.

V istem desetletnem obdobju so bile stopnje bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji večinoma višje, kot je znašalo povprečje v EU. Razlika je bila najizrazitejša leta 2020, ko je stopnja v Sloveniji dosegla omenjenih 22,6 %, v EU pa 18,3 %. Le predlani je bila stopnja v Sloveniji nižja od povprečja v EU, in sicer za 0,5 odstotne točke, lani pa je znova presegla EU-povprečje, za 0,4 odstotne točke.

Delež bruto varčevanja gospodinjstev nekoliko večji od EU-povprečja

Po zadnjih podatkih Eurostata se je Slovenija po stopnji varčevanja vnovič uvrstila v sredino lestvice članic EU, za katere so podatki na voljo. Najnižjo je imela Italija (10,8 %), najvišjo pa Češka (19,2 %). Ta je v primerjavi s predhodnim letom prehitela Nemčijo, v kateri se je stopnja znižala z 20,0 % na 18,9 %. Delež v Sloveniji je bil za 0,4 odstotne točke večji od povprečja EU (14,3 %) in enak povprečju evrskega območja (14,7 %).

Gospodinjstva lani povečala obseg finančnih sredstev

Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji, ki vključujejo gotovino, vloge, delnice in druge finančne naložbe, konec lanskega leta znašala 96,1 milijarde EUR in se v primerjavi s predhodnim letom povečala za 8,9 milijarde EUR.

Vrednost lastniškega kapitala se je zvišala za 16,8 %, pri vlogah pa za 7,0 %. Zaradi izrazitejše rasti lastniškega kapitala se je spremenila tudi sestava finančnih sredstev, saj je delež delnic prvič presegel delež vlog in tako postal največji v sestavi. S tem so delnice in drug lastniški kapital zajemali največji delež v strukturi finančnih sredstev (37,3 %), sledili so bančne vloge (34,8 %), sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (10,7 %), gotovina (8,7 %) ter dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (4,9 %). Vrednost posojil je ostala nespremenjena (2,6 %).

Tudi v evrskem območju so največji delež finančnih sredstev gospodinjstev predstavljali delnice in drug lastniški kapital (37,8 %), sledile so bančne vloge (28,0 %). V primerjavi s Slovenijo je bil delež sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem večji (25,2 %), delež gotovine pa manjši (2,9 %).

Finančne obveznosti gospodinjstev so se še povečale

Posojila in druge finančne obveznosti gospodinjstev so po podatkih Banke Slovenije konec lanskega leta znašali 19,8 milijarde EUR. Njihov obseg je bil v primerjavi z letom prej večji za 1,3 milijarde EUR. K porastu so največ prispevala dolgoročna posojila, ki so obsegala 83,5 % vseh finančnih obveznosti. Preostali delež so sestavljali komercialni krediti in predujmi (6,2 %), kratkoročna posojila (5 %) in druge obveznosti (5,3 %).

Dolgoročna posojila so največji delež (87,2-odstoten) finančnih obveznosti predstavljala tudi v evrskem območju. Delež kratkoročnih posojil je znašal 3,1 %, komercialnih kreditov in predujmov 3,1 %, drugih obveznosti pa 6,6 %.

Gospodinjstva vse bolj posegajo po stanovanjskih in potrošniških posojilih

Gibanje skupne vrednosti posojil kaže, da se zadolževanje gospodinjstev v zadnjih letih nadaljuje, pri čemer so imela velik delež tako stanovanjska kot potrošniška posojila.

Podatki Banke Slovenije kažejo, da so stanovanjska posojila v zadnjem desetletju neprekinjeno naraščala. Njihov obseg se je od leta 2015 do konca leta 2025 povečal za 68,8 %. Rast se je nadaljevala tudi lani – v primerjavi z letom 2024 se je povečala za 8,5 %.

Rast skupne vrednosti potrošniških posojil pa je bila še izrazitejša: v desetletnem obdobju za 79,2 % in letno za 9,3 %. Njihovo gibanje je bilo skozi obdobja različno, kar kaže na spreminjanje potreb gospodinjstev po financiranju.

Stanovanjska in potrošniška posojila so v zadnjem desetletju izrazito porasla, medtem ko je bilo gibanje pri drugih posojilih bolj umirjeno. Obseg slednjih je bil lani za 34,0 % večji kot leta 2015. V primerjavi z letom 2024 se je nekoliko zmanjšal, za približno 0,8 %.

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji zrasla, v evrskem območju pa upadla

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji, merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom, je lani znašala 41,2 %. V primerjavi z letom prej se je vnovič povečala za 0,9 odstotne točke, v evrskem območju pa zmanjšala za 2,1 odstotne točke in dosegla 77,5 %. Zadolženost slovenskih gospodinjstev je tako ostala precej manjša od povprečja evrskega območja./LN/Vir za objavo SURS/