Slovenija, 17. november 2026 – Mednarodni študentski svet je 17. november razglasil za mednarodni dan študentov v spomin na nacistično zasedbo poslopja praške univerze leta 1939 in zatrtje tamkajšnjih študentskih protestov. Poznejši dogodki na ta dan so prav tako zaznamovali študentska gibanja, med drugim z uporom študentov v Grčiji leta 1973 in češkoslovaško revolucijo leta 1989. 17. november je tudi simbol prizadevanja študentov za boljši jutri ter njihovega boja za demokratično izobraževanje in družbo.

Študijsko leto 2025/26
V študijskem letu 2025/26 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vključenih 50,4 % mladih, starih 19–24 let. Med študenti so prevladovale ženske in redno vpisani. Najvišja stopnja dokončanja je bila pri enovitem magistrskem, sledilo je visokošolsko univerzitetno izobraževanje.
Študijsko leto 2025/26
V študijskem letu 2025/26 je bilo v terciarno izobraževanje na 191 višje- in visokošolskih zavodih v Sloveniji vključenih 85.999 oseb. Med njimi je bilo 57,7 % žensk in 73,6 % rednih študentov. V istem študijskem letu je bila v terciarno izobraževanje v Sloveniji vključena polovica (50,4 %) mladih, starih od 19 do 24 let. V letu 2025 je študij uspešno zaključilo 19.364 študentov, od tega 60,0 % žensk.
Kaj so študirale študentke in kaj študenti?
V celotnem terciarnem izobraževanju je bilo študentk več kot študentov. Prevladovale so na vseh posameznih področjih izobraževanja, razen pri informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) ter tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu.
Slovenija kot študijska destinacija
V omenjenem študijskem letu je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 12.091 študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Njihov delež med vsemi študenti v Sloveniji je znašal 14,1 % ali za 1,1 odstotne točke več kot v predhodnem študijskem letu. Največ, polovica (49,8 %), jih je bilo iz republik nekdanje Jugoslavije.
Koliko študentov je končalo študij?
V obdobju, predvidenem za študij, sta slednjega v letu 2024 uspešno končali nekaj več kot dve petini študentov (43,4 %), delež pa je z vsakim dodatnim letom naraščal. Eno leto po izteku tega obdobja ga je zaključila nekaj več kot polovica študentov (53,7 %), tri leta po tem pa 61,7 %. Med stopnjami dokončanja izobraževanja rednih študentov posameznih vrst terciarnega izobraževanja je bilo po podatkih za predlani precej razlik. Višje strokovno izobraževanje sta dokončali nekaj več kot dve petini vpisanih študentov (43,1 %), visokošolsko strokovno izobraževanje nekaj več kot polovica (51,9 %), visokošolsko univerzitetno izobraževanje pa skoraj tri četrtine (72,8 %). Najuspešnejši so bili študenti enovitega magistrskega študija – doštudiralo jih je 83,1 %.
Štipendijo prejemalo 35.200 študentov
V študijskem letu 2025/26 je bilo največ štipendistov, okoli tretjina (34 %), v visokošolskem univerzitetnem izobraževanju. Med študenti v magistrskem in visokošolskem strokovnem izobraževanju jih je štipendijo prejemalo po 29 %, v višješolskem pa 8 %. Državna štipendija je znašala povprečno 164 EUR in Zoisova 207 EUR na mesec.
Kako končujejo študij v roku po državah EU
V povprečju v državah članicah OECD in EU približno 43 % rednih dodiplomskih študentov uspešno zaključi študij v predvidenem (teoretičnem) roku. Ta delež se z dodatnimi leti opazovanja občutno poveča, in sicer na 59 % po enem dodatnem letu ter na 70 % po treh dodatnih letih.
Višji deleži dokončanja v roku. Med državami EU z nadpovprečnimi deleži (pogosto med 50 % in 65 %) izstopajo Litva, Poljska, Finska in Estonija, kjer imajo študenti bolj strukturirane urnike in strožje pogoje za podaljševanje statusa./LN/Vira za objavo SURS/Fotografija le simbolična/
