Slovenski BDP v 3. četrtletju 2026 večji za 3,7 %

Slovenija, 17. november 2027 – V 3. četrtletju je bila gospodarska rast 3,7-odstotna, v prvih devetih mesecih pa v primerjavi z istim obdobjem lani 3,9-odstotna.

Zasebna potrošnja ohranjala dinamiko iz prve polovice leta

Zasebna potrošnja je bila v 3. četrtletju za 3,8 % večja kot v istem obdobju lani. Povečanje je podobno  kot v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta (3,7- in 4,0-odstotna rast).

Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so porasli za 3,7 %, kar je bilo več kot v predhodnih četrtletjih (3,0 % in 2,9 %). Zrasli so v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih (13,3-odstotna rast). Izdatki za poltrajne proizvode so se povečali za 4,2 %, za storitve za 3,2 % in za netrajne proizvode za 1,3 %.

Bruto investicije manjše

Bruto investicije so v primerjavi s 3. četrtletjem lani upadle za 1,3 %. Na upad sta vplivala zmanjšanje zalog in umirjanje rasti bruto investicij v osnovna sredstva.

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 2,1 %, kar je bistveno manj kot v predhodnih štirih četrtletjih, ko so se  povečevale po več kot 10-odstotnih stopnjah. Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 2,9 %, medtem ko smo v preteklih štirih četrtletjih zaznavali povečanja med 14,6 % in 20,7 %. Investicije v stanovanjske zgradbe so narasle za 0,8 % ter v druge zgradbe in objekte za 3,5 %.

Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Investicije v transportno opremo so se povečale za 2,1 %, investicije v druge stroje in opremo pa zmanjšale za 0,6 %.

Menjava s tujino višja

Izvoz je porasel za 3,9 %, od tega pri blagu za 4,6 % in pri storitvah za 1,6 %. Uvoz je skupno zrasel za 2,4 %. Pri blagu se je povečal za 2,4 %, pri storitvah pa za 1,9 %.

Dodana vrednost višja v večini dejavnosti

Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zvišala za 2,9 %. Najizrazitejšo rast smo zaznali v informacijskih dejavnostih (6,0 %), sledile so združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet (4,6 %) ter predelovalne dejavnosti (4,0 %). V gradbeništvu, v katerem je dodana vrednost v preteklem letu naraščala po več kot 10-odstotnih stopnjah, se je ta tokrat zvišala za 2,3 %.

Predelovalne dejavnosti ter združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet so k rasti BDP prispevale največ; vsaka po 0,8 odstotne točke.

Revizija četrtletnih podatkov o BDP v maju 2027

Ob objavi podatkov o gospodarski rasti za 1. četrtletje 2027, ki bo 17. maja 2027, bodo objavljeni tudi revidirani podatki o BDP in njegovih sestavnih delih za vsa predhodna obdobja, tj. od 1. četrtletja

BDP v 3. četrtletju 2026 po državah EU

1995 do 4. četrtletja 2026. Spremenjene bodo samo četrtletne časovne vrste, letni podatki o BDP in njegovih sestavnih delih bodo ostali nespremenjeni. Razlog za revizijo je nadaljnja prilagoditev metodologije izračuna mednarodnim strokovnim standardom.

V tretjem četrtletju 2026 se je sezonsko prilagojeni BDP v Evropski uniji (EU) povečal za 0,5 %, v evrskem območju pa za 0,4 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Na medletni ravni je bila rast 1,5-odstotna v EU in 1,3-odstotna v evrskem območju, kažejo podatki druge prve ocene Eurostat z dne 13. novembra 2026.

Pregled rasti BDP po državah članicah (3. četrtletje 2026)

Podatki v spodnji tabeli temeljijo na objavi Eurostata (sezonsko prilagojeni podatki). Za Slovenijo so vključeni najnovejši podatki, ki jih je danes objavil Statistični urad RS (SURS). Za nekatere članice (Danska, Grčija, Hrvaška, Latvija, Luksemburg, Malta) podatki v evropski zbirki še niso na voljo.

DržavaČetrtletna sprememba (glede na 2. četr. 2026)Medletna sprememba (glede na 3. četr. 2025)
EU (skupaj)+0,5 %+1,5 %
Evrsko območje+0,4 %+1,3 %
Irska+5,5 %+3,6 %
Romunija+2,1 %+0,3 %
Poljska+0,8 %+3,6 %
Bolgarija+0,6 %+2,5 %
Estonija+0,6 %+2,2 %
Nizozemska+0,6 %+2,1 %
Španija+0,6 %+2,7 %
Ciper+0,5 %+3,1 %
Češka+0,5 %+1,6 %
Finska+0,5 %+1,8 %
Švedska+0,4 %+2,8 %
Slovenija (podatek SURS)+0,3 %+3,7 %
Belgija+0,3 %+0,7 %
Avstrija+0,2 %+0,6 %
Nemčija+0,2 %+1,2 %
Portugalska+0,2 %+2,4 %
Madžarska+0,1 %+1,5 %
Slovaška+0,1 %+0,5 %
Italija0,0 %+0,8 %
Francija-0,1 %-0,1 %
Litva-1,0 %+2,3 %

Ključni poudarki gibanj v EU in Sloveniji

  • Najhitrejša rast. Med članicami z razpoložljivimi podatki je največji četrtletni skok zabeležila Irska (+5,5 %), sledili sta Romunija (+2,1 %) in Poljska (+0,8 %). Na medletni ravni je bila med vodilnimi Slovenija s 3,7-odstotno rastjo.
  • Stagnacija največjih gospodarstev. Med največjimi evropskimi gospodarstvi je Španija ohranila solidno rast (+0,6 %), medtem ko je Nemčija zrasla le za 0,2 %. Italijansko gospodarstvo je stagniralo (0,0 %), francosko pa je upadlo za 0,1 %.
  • Krčenje na četrtletni ravni. Edini državi v tabeli, ki sta v primerjavi z drugim četrtletjem zabeležili padec gospodarske aktivnosti, sta Litva (-1,0 %) in Francija (-0,1 %).
  • Dogajanje v Sloveniji. Po podatkih SURS-a se je četrtletna rast v Sloveniji umirila z 1,9 % v drugem četrtletju na 0,3 % v tretjem. Glavni zaviralni dejavnik je bil 1,3-odstotni medletni upad bruto investicij zaradi zaključka nekaterih gradbenih projektov, medtem ko sta zasebna potrošnja (+3,8 %) in izvoz (+3,9 %) ostala močna.

Celovita ocena evropskih agregatov, ki bo vključevala podatke za vse države članice EU, bo po koledarju objav Eurostata izšla 7. decembra 2026. /LN/Vir za objavo SURS in EK/Fotografija le ponazoritvena/

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.