Ljubljana, 9. april 2022 – Kot ugotavlja Inštitut za strateške rešitve (ISR) med razlogi za rast cen surove nafte v zadnjem času je poleg napada Rusije na Ukrajino tudi energetska kriza, zaradi katere so se že lani začeli dražiti energenti.

Po navedbah instituta otipljiv prispevek k oblikovanju cen imajo tudi borzno dogajanje in valutna razmerja. Podatki namreč naj bi kazali, da so nihanja maloprodajnih cen pogonskih goriv, tudi v obdobju, ko država ne določa zgornje prodajne cene na črpalkah, nižja od nihanj cen surove nafte na svetovnih trgih.

Cene nafte so se v zadnjih dneh po občutnem skoku navzgor postopno umirile. Ta je bilo treba za zahodnoteksaško lahko nafto, v prvi polovici marca, treba odšteti več kot 120 dolarjev za sodček, za nafto brent skoraj 130 dolarjev za sodček. Trenutno se z obema vrstama črnega zlata trguje pri ceni nekaj čez 100 dolarjev.
 
Tore zato rast cen, kot objavlja  Inštitut za strateške rešitve v zadnjih tednih ni samo posledica zaskrbljenosti trgov zaradi ruske invazije v Ukrajini in sankcij, ki jih je proti Rusiji uvedel mednarodni prostor. Je tudi rezultat lani začete energetske krize.

Po navedbah Reutersa so se cene v zadnjih dneh nekoliko umirile zaradi napovedi ameriškega predsednika Joeja Bidna, da bodo ZDA sprostile svoje naftne rezerve. Na azijskih trgih je k znižanju med drugim prispevala informacija o premirju med Združenimi arabskimi emirati in proiransko uporniško skupino Houthi na območju savdsko-jemenske meje. To je sprostilo možnost trgovanja z nafto, še ugotavlja ISR./Vir: ISR/