AmCham Poslovni zajtrk o »Mestu, kot zibelki razvoja«

Ljubljana, 28. maj 2022 – Trajnostni razvoj je kot priložnost za rast in inovacije, odgovor na izzive podnebne krize ter ključ za prehod v nizkoogljično in bolj zeleno družbo z visoko kakovostjo življenj. Da bi resnično dosegli trajnost, pa moramo razmišljati o tem, kako jo uveljaviti na vseh področjih.To so poudarki in ugotovitve sodelujočih na včerajšnjem AmCham Poslovnem zajtrku – Mesto z zelenega igrišča prihodnosti na trajnost pogledali skozi prizmo mest.

Načine, kako vpeljati trajnost v mesta so iskali mag. Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, Michal Maco, Country Manager, Corwin, Špela Videčnik, u.d.i.a March (AA), Ustanoviteljica OFIS ARHITEKTI in Lovro Peterlin, managing direktor, A1 Slovenija.

Na razvoj mest so pogledali tako iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, kot tudi kulture mesta kot skupnosti. Kot ugotavljajo bo v prihodnosti še bolj pomembno, da se pri načrtovanju mest upošteva različne vidike: okoljske, socialne, gospodarske in tehnološke. Ugotovili so, da je in bo tudi obdobje epidemije bistveno vplivalo na prihodnost razvoja pametnih mest. Recimo, delo od doma, digitalno nomadstvo, manj dnevnih migraciij spreminjanje vsakodnevnih realnost in s tem tudi potrebe meščanov.

Lovro Peterlin, managing direktor, A1 Slovenija je izpostavil priložnosti zbiranja podatkov, digitalizacije in uporabe umetne inteligence pri upravljanju mest. Množični podatki omogočajo vpogled v potrebe skupnosti, še vedno pa ohranjajo zasebnost posameznika. Z digitalizacijo in umetno inteligenco lahko oblikujemo več rešitev, ki so skladne z zasledovanjem trajnosti. Kot primer je navedel konkretna projekta, ki so ju za domač ali tuje trge razvili pri A1; platforma za bolje ravnanje z odpadki in model nadzora poškodb in vzdrževanje cestne infrastrukture. 

Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora na Mestni občini Ljubljana je opozoril na uravnoteženost med razvojem in okoljem.

Uporabil je izraz “mesto je zibelka razvoja”, saj je za mesto potrebno skrbeti koherentno, dolgoročno in pazljivo, tako kot z otrokom. Nenehno je potrebno upoštevati razvoj, hkrati upoštevati uravnoteženost vseh deležnikov: gospodarstva, okolja in socialne pravičnosti. Poudaril je, da moramo poskrbeti za gospodarstvo in ugodno okolje za podjetja, ob predpogoju varstva okolja in prijaznega bivanja za vse. Gajšek je izpostavil tudi nekatere konkretne vidike zelenega razvoja Ljubljane. Napovedal je spodbujanje kolesarjenja in tako ureditev dodatnih kolesarskih površin in opozoril tudi na nujnost sobivanja kolesarjev in pešcev v prometu.

Dotaknil se je tudi vprašanja tramvaja, ki pa bo rentabilen le, če bo obravnavan skupaj z razvojem regionalnega železniškega potniškega prometa celotno gravitacijsko območje Ljubljane, ki šteje še okoli 120.000 ljudi.

“Vizija arhitekta je, da smo vedno nekje vmes med potrebami investitorja in spoštovanjem do zelenega okolja in obnovljivih virov. Arhitekti moramo najti ravnovesje med profitom investitorja in lepoto ekologije,“ je o ravnovesju dodala Špela Videčnik.

Kot cilj mest v prihodnosti je izpostavila zmanjšanje avtomobilskega prometa, saj se s tem doseže manjši okoljski odtis ter dobi več prostora za stanovanja in zelene površine. »Ljubljana ima to srečo, da je vsi spoštujemo in cenimo zelene površine.« Predlaga tudi, da se zgledujemo po tujih mestih in zelenje umestimo tudi po fasadah stavb in na njihove strehe.

Michal Maco, Country Manager slovaškega nepremičninskega investitorja Corwin, je priložnost  za uveljavitev gradnje po načelih trajnostnega razvoja videl v Ljubljani, dodal pa je, da bi Ljubljani koristile dodatne zasebne investicije. 

Kot magister urbanega planiranja je poudaril, da Ljubljana zadosti veliko kriterijem, ki odločajo o kvaliteti življenja. Ljubljana je tako s svojo kakovostjo življenja in urbanističnimi rešitvami za zgled tudi slovaški prestolnici Bratislava, kjer imajo še vedno veliko težav s prometom, osnovno infrastrukturo in zelenimi površinami. Izpostavil je tudi dejstvo nujnosti gradnje po načelih trajnostnega razvoja, kar sedaj prenašajo v Ljubljano. Gradbeni stroški so pri trajnostnih stavbah sicer za okoli desetino višji, a so kasneje nižji operativni stroški, bistveno dodano vrednost pa vidi v bolj zdravem delovnem okolju, kar dviga produktivnost in znižuje stroške bolniških odsotnosti./LN/Foto: press AmCham/ Nebojša Tejić/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s