Ljubljana, 2. september 2022 – Bruto domači proizvod je v letu 2021 po redni reviziji letnih ocen znašal 52.208 milijonov EUR. V primerjavi z letom prej je bil v tekočih cenah večji za 11,0 %, realno pa za 8,2 %.

Na voljo je prva ocena bruto domačega proizvoda za leto 2021, pripravljena na podlagi prvih letnih podatkovnih virov. Podatki za leta od 2018 naprej pa so bili revidirani v običajni reviziji podatkov prejšnjih let.

Po upadu BDP v predhodnem letu v 2021 rast

Po oceni bruto domačega proizvoda za leto 2021 je ta znašal 52.208 milijonov EUR. To je nominalno za 11,0 % več kot v predhodnem letu, v katerem je gospodarstvo prizadela pandemija, v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 8,2 % več. S tem je gospodarstvo preseglo predkrizni obseg iz leta 2019.

K povečanju obsega BDP so največ prispevale predelovalne dejavnosti (prispevek 2,3 odstotne točke), finančne in zavarovalniške dejavnosti (0,7 odstotne točke) ter dejavnost promet in skladiščenje (0,7 odstotne točke). Največji negativen prispevek k rasti obsega BDP je imela dejavnost oskrba z električno energijo, plinom in paro (−0,3 odstotne točke). Največjo rast obsega dodane vrednosti je v 2021 imela dejavnost gostinstvo (28,4 %), ki je tudi najbolj upadla v 2020 (−41,7 %).

Rast izdatkovnih komponent

Domača končna potrošnja se je v letu 2021 realno povečala za 8,4 %, pri čemer je bila končna potrošnja gospodinjstev večja za 9,4 %, končna potrošnja sektorja država pa za 5,8 %. Bruto investicije so se realno povečale za 15,1 %, pri čemer so bruto investicije v osnovna sredstva realno zrasle za 13,7 %. Zaloge so se povečale za 807 milijonov EUR v tekočih cenah, kar je predstavljalo 1,5 % BDP. Izvoz blaga in storitev se je realno povečal za 14,5 %, uvoz pa za 17,6 %, pri čemer je bilo povečanje tako pri izvozu kot pri uvozu večje pri storitvah kot pri blagu (tudi upad v 2020 je bil izrazitejši pri storitvah kot pri blagu). Ob močnejši realni rasti uvoza od izvoza je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP negativen, −0,8 odstotne točke. Implicitni deflator uvoza je presegel izvoznega, pogoji menjave s tujino so se v 2021 poslabšali. Saldo zunanje menjave je ostal pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3.310 milijonov EUR ali 6,3 % BDP.

Še vedno pomemben delež subvencij in sredstev za zaposlene

Deleža subvencij in sredstev za zaposlene v BDP sta se v 2021 sicer zmanjšala v primerjavi s predhodnim letom; sredstva za zaposlene za −0,9 odstotne točke, na 52,8 % BDP, in subvencije za −1,6 odstotne točke, na 2,9 % BDP, kar pa je bilo še vedno več kot pred pandemijo. Delež davkov na proizvodnjo v dohodkovni razčlenitvi BDP se je v 2021 povečal za 0,5 odstotne točke, na 13,3 %. Delež potrošnje stalnega kapitala se je zmanjšal za 1,3 odstotne točke, na 18,2 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je povečal za 0,1 odstotne točke, na 18,6 % BDP.

Zaposlenost večja

Število zaposlenih se je v letu 2021 povečalo za 1,2 %, število samozaposlenih pa za 1,9 %. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,3 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.053 tisoč oseb. Od teh je bilo zaposlenih 80,9 %, samozaposlenih pa 19,1 %.

Opomba o revizijah BDP

Podatke nacionalnih računov redno revidiramo s posodobljenimi podatkovnimi viri in metodami v skladu z veljavno in mednarodno usklajeno politiko revizij, tako da so podatki o BDP za določeno leto podvrženi rednim revizijam nekaj let zapored. Velikosti sprememb podatkov po nekaj letih glede na prvotne objave so v povprečju primerljive z drugimi državami. Je pa v slovenskem primeru največja razlika običajno med prvo oceno na podlagi četrtletnih računov in prvo oceno na podlagi letnih podatkovnih virov, torej že pol leta po četrtletni oceni, medtem ko je v številnih drugih državah prehod do revidirane ocene običajno postopnejši in traja nekaj let. Več informacij o velikosti revizij v drugih državah je na voljo na povezavi (v angleščini)./Vir: SURS/