Znani zmagovalci Red Bull 400 v dolini pod Poncami, ki velja za najtežjo in najprestižnejšo od preizkušenj tega tekmovanja

Planica, 11. september 2022 – Že devetič so včeraj, 10. septembra, v Planici tekli po letalnici bratov Gorišek navzgor. Tekmovanja Red Bull 400 sicer prirejajo na skakalnicah in letalnicah po vsem svetu, a dogodek v dolini pod Poncami velja za najtežjo in najprestižnejšo od preizkušenj z enakim imenom. Na vsega 400 metrski progi morajo tekmovalci premagati 202 metra v višino. Zmagovalca med posamezniki sta spet neverjetna Barbara Trunkelj in Luka Kovačič, a letos brez rekorda. Štartna lista je štela več kot tisoč imen.

Barbara Trunkelj je dala vse od sebe, a ji je za izboljšanje rekorda zmanjkalo nekaj sekund. Foto: Samo Vidic

Dan se je začel s kvalifikacijami in pod toplim soncem. En za drugim so lastniki močnih nog prihajali v cilj na vrhu zaletišča. Nekateri so bili na smrt izmučeni in zadovoljni že s prihodom v cilj, drugi so upali na uvrstitev v finale. Večina najboljših je tudi malo taktizirala, saj so hranili moči za popoldan. No, tekačica Tea Femc je ena od tistih, ki niso. Pravi, da taktizirati preprosto ne zna in kvalifikacije je tako zaključila kot prva v svoji skupini, pred najresnejšo favoritko, rekorderko in trikratno zmagovalko Barbaro Trunkelj. Obe sta pod vrhom dohiteli in prehiteli tudi zadnjega iz moške skupine, ki je štartala kar 12 minut pred njima, a se je še vedno boril z izjemno strmimi zadnjimi 50 metri. Nekaj besed simpatične vzpodbude mu je seveda vlilo dodatnih moči za zmago nad samim seboj.

In ravno to je ena od super značilnosti tega tekmovanja, vsakdo si namreč postavi svoj izziv. Nekateri gredo le po kljukico, enkrat in nikoli več, drugi premagujejo svoje osebne rekorde, pa morda prijatelje, sosede, tretji pridejo po vrhunski rezultat in skupno zmago. Vsi skupaj pa v dobri družbi in ob super vzdušju preizkušajo svoje meje.

Luka Kovačič, ki je v moški konkurenci zmagal na zadnjih štirih tekmovanjih v Planici, vedno z rekordom, seveda tudi tokrat ni skrival ambicij, a napovedovati vnaprej ni hotel nič konkretnega. Pravi, da je konkurenca vedno bližje, zato do zadnjega metra v finalu ni še nič odločenega. Da ima prav je pokazal tudi šestnajstletni Jaka Marinko, smučarski in gorski tekač, ki je ob svojem prvem nastopu pod Poncami, v kvalifikacijah postavil čas pod 6 minut. “Mogoče sem malo pretiraval, nimam še dovolj izkušenj, upam, da bo dovolj moči še za finale,” je povedal na vrhu, a za razliko od drugih tekmovalcev ni kazal znakov pretirane utrujenosti. Ob njem je podobno prvi krog tekmovanja končal le še Kovačič.

Finale so odprle četvorke, ki so se spopadle v štafeti 4×100 metrov. Najhitreje so palico na vrh zaletišča prinesli člani mešane ekipe Lepotica in zver (Vito Kolarič, Tomaz Rep, Lina Rotar Paušič, Simon Kmet – 3:40), pri moških ekipah pa Team Never Second (Anže Gros, Miha Jan, Rok Zupančič, Vili Črv – 3:21). Vmes je Planico obiskala tudi prva popoldanska ploha, ki je bila kar dobrodošla, saj je malce ohladila razgrete noge.

Sledile so profesionalne ekipe, med njimi pa so bili tokrat najhitrejši pravi gorski gamsi, gorski reševalci z Jezerskega. Izidor Karničar, Boris Piskrnik, Aljaž Krč in Urh Karničar so vrh dosegli s časom 3 minute in 28 sekund.

Sledilo je še finale posameznikov in dekleta so se v finalne boje podala v malce bolj svežih razmerah, še vedno je namreč malce deževalo, a teka to ni motilo. Barbara Trunkelj je tokrat spet dala vse od sebe, Tea Femc tudi, na vrhu pa je bila še četrtič zapored najboljša Barbara. S časom 6:15 je le malenkost zaostala za svojim lanskim rekordom, Tea je zaostala 15 sekund, za njo pa si je tretje mesto priborila še soimenjakinja – Tea Faber, s časom 6:50. Med rezultati gotovo velja omeniti tudi 49-letno Avstrijko Marlies Penker. Sicer vrhunska triatlonka je bila danes na ekstremni preizkušnji v Planici peta! Pravi, da je ta tekma ena od njenih najljubših netriatlonskih, nastopila pa je že petkrat.

Ostala je le še odločitev pri fantih. S štarta so se finalisti pognali zelo hitro in višje zgoraj se je to poznalo. Dež se je vmes malo okrepil in malce jim je tudi spodrsavalo. Skupina se je močno raztegnila, Luka Kovačič pa je potegnil po zaletišču navzgor. Sledil mu je Klemen Španring, njemu pa Andrej Koželj. Do vrha se ni nič spremenilo, ni bilo rekorda, a Luka je bil še petič prvi (5:01), Klemen drugič drugi (5:12), Andrej pa tretji (5:15).

“Danes me je tekma kar izmučila, mogoče najbolj do sedaj, mogoče sem zato še bolj vesel zmage. Sem pa uspel kontrolirati tek in razvrstitev, imam namreč nekaj taktičnih adutov. Prvi je ta, da na zaletišču spremenim ritem in se odlepim, če to ne uspe, pa hranim še nekaj rezerve za zelo strmih zadnjih 50 metrov, kjer s tem lahko malo presenetim. Danes mi je prav prišlo oboje, a že prva sprememba ritma je naredila razliko. Komaj čakam na drugo leto, ko bom na jubilejni deseti tekmi v Planici lahko spet napadal lasten rekord,” je povedal Kovačič po tekmi.

Luka Kovačič je uspešno odbil vse napade že petič zapored, a pravi, da mu vedno bolj dihajo za ovratnik. Foto: Siniša Kanižaj

Podobno je razložila tudi Barbara Trunkelj, ki pravi, da se s časi pri načrtovanju teka niti ne obremenjuje, gre pač kolikor hitro lahko gre, a ideja o naskoku na nov rekord na deseti ponovitvi tekme se ji zdi zelo vabljiva.

Naslednje leto se tako vsekakor obeta prav posebna izvedba tekmovanja Red Bull 400 pod Poncami, ki ga ne gre zamuditi. Trening se lahko začne že jutri, potem bo drugi vikend v septembru 2023 zagotovo padel vsaj osebni rekord na jubilejni tekmi./N/Red Bill 400/Foto: press Redv Bull – avtorja objavljena ob fotografijah/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s