Ljubljana, 13. september 2022 – Podatki infrastrukturnega ministrstva kažejo, da je domača proizvodnja električne energije v prvem polletju letos pokrila le 74,4 odstotka porabe, kar je bilo najmanj v zadnjih 10 letih.

Govoričenje t. i. energetskih strokovnjakov in neukih politikov kaže, da bo naš prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, s katerim naj bi nam bila zagotavljanja dolgoročna produktivnost gospodarstva in splošne odpornosti družbe le del neuresničenih sanj.

Pa tudi govorjenje, da bomo z reformami in naložbenimi načrti za zeleni prehod zagotovila s pomočjo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije prave rešitve, je tudi mlatenje prazne slame, kar velja tudi za t. i. Evropski zeleni dogovor, ki ob sedanji energetski krizi ne zagotavlja tega, kar piše v dokumentih, ki pa so shranjeni v trenutno odloženih fasciklih, kjer se načrtovano hrani.

Velja vedeti, da naj bi pri proizvodnji električne energije v Sloveniji fosilna goriva imela pomembno vlogo, saj iz njih pridobimo približno tretjino celotne električne energije. Skoraj 40 % je proizvedemo iz jedrske energije (od tega Sloveniji pripada polovica proizvedene energije, druga polovica pa Hrvaški), 25 % pa iz hidroenergije.

Drugi viri (predvsem biomasa, sončna in geotermalna energija) prispevajo v strukturo virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji manj kot 3 %.

Da ne govorimo o mečkanju na področju vetrnih in sončnih elektrarn, kar nam onemogočajo slovenske ptice. Torej smo pred zelenim prepadom in ne “prehodom”.

Zanimivo ob stanje tem je tudi, da so igralci gradnje TEŠ6, ki naj bi si prilastili kar nekaj milijonov, še vedno na prostosti. Kar pa seveda ne daje rešitve, da Sloveniji primanjkuje kar 25,6 odstotka potrebne energije. Saj se ve, da gre v tem primeru za dejanja, ki bi jih morali namesto energetskih strokovnjakov, reševati tožilci in sodniki, ki pa žel ne morejo pomagati pri nadomeščanju pomanjkanja elektrike./LN/