Banja Luka, 28. september 2022 – Praviloma v Ljubljanskih novicah lokalnim političnim temam s področja Balkana ne namenjamo veliko prostora. Ne zato, kar bi imeli kaj proti temu področju, ampak zato, ker tega področja pač ne preučujemo poglobljeno.

Ker pa so se na nas tokrat obrnili nekateri naši bralcev in BiH – natančneje iz Republike Srbske, ki živijo in delujejo v Sloveniji, smo se odločili, da pred volitvami v Republiki Srbski, te bodo 2. oktobra, (volili bodo poslance (83) skupščine Republike Srbske, predsednika Republike Srbske in člana predsedstva BiH), da naše pravilo zanje prilagodimo.

In sicer zato, ker so naši zvesti bralci – sodržavljani in soprebivalci (začasno prijavljeni pri nas), ki jih zanima kdo bo področju Republiki Srbski v prihodnje tam vladal. In zakaj so se obrni na nas? Ker pravi, da naj ne bi bili lokalno zavedeni ali politčno usmerjeni. Zanimivo!  

Prav! V Republii Srbski bodo 2. oktobra sestavljali enodomno skupščino iz 83 poslank in poslancev. Izbirali predsenika Republike Srbske Ter mimogrede tudi, volili bodo člana predsedstva na ravni BiH, ki ga sestavljajo trije predsedniki (Srb, Hrvat in Bošnjak).

Velja dodati, da se je kotraverzni Dodik, ki je bil čana predsedatva BiH tokrat odločil, da se vrne na domače »dvorišče«, saj je opazil, da v predsedniški »trojki« v Sarajevu, kjer je deloval zadnja štiri leta ni bil preveč uspešen – bolje rečeno samopašno učinkovit za svojo Republiko Srbsko. V Sarajevu je namreč Dodik štiri leta le vedril in oblačil z Hrvatom Željkom Komšićem, Bošnjakom Šefikom Džaferovićem. A učinka, da bi BiH premaknili proti EU ni bilo.

Ker pa se ve, da je Dodik po svoje močno povezan z vlado v Beogradu in nato še samostojno – neposredno – z Rusijo je bil kot član predsedstva BiH večkrat deležen kritik (a to je tudi vse) Bruslja in ZDA, kar ga kot trdokožca ni posebej načelo. Saj se ve, da nepredvidljivega Dodika »ukalupljanje« ne daje učinkov, saj gre za »zoženega« lokalnega politika, ki je močan le na »vasi«. Ali drugače rečeno, gre izjemno lokalno naravnanega politika, ki ga še tako dobri poznavalci politike ne bi znali uvrstiti v nek resen politični predal.

Ko pa govorimo o Sloveniji povezano z Dodikom, pa tudi z Republiko Srbsko, »izletniški« obiski, zdaj že odhajajočega slovenskega predsednika države Pahorja, ta tam doli ni dosegel nobenega učinka, tako ne za BiH kot ne Slovenijo.

Pa tudi razna t. i. prijateljska srečanja z ljubljanskim županom Jankovićem (naši mediji jih izpostavljajo, kot politična, za kar ni osnove) velja uvrščati le med t. i. »jaz tebi ti meni«, lepše rečeno poslovna prijateljstva, ki so morda koristila Dodiku in Jankoviću osebno, zagotovo ne Sloveniji ali BiH – no morda nekoliko njunima v Republiki Srbski in Sloveniji.

Pa se vrnimo k obljubi svojim bralcem, ki ji zanima, kako in kaj bo po nedeljskih volitvah v Republiki Srbski, in kdo naj bi ji vladal

Pripravljeni politični utrip pred nedeljskimi volitvami v Republiki Srbski (opravljena je bila anketa s pomočjo naših partnerjev – ni povzeta po njihovih medijih), izraža opravljena anketa (opravljena je bila v času med 22. 9 in 26. 9. 2022; anketa je obsega 1.400 oseb; izvedba anketiranja – anonima), ki pravi:

Struktura – Moški/Ženske:

Struktura – po izobrazbi:

Stranke (politične opcije), ki bi jim volivke in volivci oddali svoj glas: 

In to so osnovni podatki strank, ki naj bi imele največ možnosti za uvrstitve v XI sklic Narodne skupščine Republike Srbske, ki ima 83 poslanskih mest:

SNDS – Zveza neodvisnih socialdemokratov (okrajšava: SNSD ) je parlamentarna politična stranka socialdemokratske usmeritve v Bosni in Hercegovini . Trenutni predsednik stranke je Milorad Dodik , srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine iz Republike Srbske .

– V Narodni skupščini Republike srbske je SNSD ostala najmočnejši politični subjekt z 218.201 (31,87%) glasovi in ​​28 mandati. V tekmi za parlamentarno skupščino BiH je SNSD med političnimi strankami iz Republike Srbske dobila daleč največ glasov , 260.930 (39,10 %) in tako osvojila 6 mandatov.

SDS – Srbska demokratska stranka ( SDS ) je nacionalna desničarska stranka Srbov , ki je bila ustanovljena v času obstoja SFRJ . Trenutno je na čelu stranke Mirko Šarović , ki zagovarja nacionalistično politiko . SDS še naprej vodi politiko delitve Bosne in Hercegovine. Velja vedeti – V Bosni in Hercegovini je bila SDS ustanovljena julija 1990. Med prvimi člani so bili Radovan Karadžić (predsednik stranke), Momčilo Krajišnik in Biljana Plavšić .

PDP – Stranka demokratičnega napredka je desnosredinska srbska politična stranka v Bosni in Hercegovini, ustanovljena 26. septembra 1999. Je tretja največja stranka v Republika Srbska.  Stranko vodi Branislav Borenović .  Na zadnjih volitvah leta 2018 je zbrala 69.948 glasov in je v opoziciji.

US – Združena Srpska je stranka (originalna krativa US), ki je bila ustanovljena 22. novembra 2015 v Banja Luki. Trenutni predsednik stranke je Nenad Stevandić, podpredsednik Narodne skupščine Republike srbske in poslanec v devetem sklicu. Na zadnjih volitvah leta 2018 je zbrala 21.187 glasov – je del vladajočih strank.

Zadnja – doslej deseta – Narodna skupščina Republike Srbske je bil konstituirana na podlagi volitev, izvedenih 7. oktobra 2018, in jo sestavljajo:

• Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov – SNSD – Milorad Dodik – 28 poslancev
• Srbska demokratska stranka – SDS – 13 poslancev
• Stranka demokratičnega napredka – PDP – 7 poslancev
• Demokratsko ljudsko zavezništvo – DNS – 8 poslancev
• Socialistična stranka – SP – 7 poslancev
• Ljudsko demokratično gibanje – NDP – 4 poslanci
• Združena srbska US – 4 poslanci
• Demokratsko zavezništvo – DEMOS – 4 poslanci
• Skupaj za BiH – 4 poslanci
• Neodvisna 2 poslanca.

Za koga bi oddali svoj glas ob glasovanju za predsednika Republike Srbske:

In to sta največja konkurenta za položaj predsednik Republike Srbske na tokratnih volitvah, 2. oktobra 2022:

Milorad Dodik (rojen 12. marec 1959, Banja Luka) . Dodik se je rodil v Banjaluki Bogoljubu in Miri Dodik. Živel je v vasici Laktaših, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1978 je končal srednjo kmetijsko šolo v Banjaluki, nato pa se je vpisal na Fakulteto za politične vede Univerze v Beogradu, kjer je leta 1983 diplomiral. Dodik je znan (bosanski) srbski politik, sedmi in aktualni srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine.

• Dodik jebil predsednik zavezništva neodvisnih socialnih demokratov (SNSD) od njegove ustanovitve leta 1996 in je zasedal številne politične položaje v Republiki Srbski, srbski entiteti Bosne in Hercegovine. Dodik je bil med letoma 1998 in 2001 ter 2006 in 2010 predsednik vlade Republike Srbske ter predsednik Republike Srbske od leta 2010 do leta 2018. Podobno kot SNSD je Dodik v devetdesetih in ob prelomu tisočletja sprva veljal za zmerno in reformistično alternativo ultranacionalistični srbski demokratski stranki (SDS). Toda od takrat sta Dodik in SNSD sledila vedno bolj nacionalistični in separatistični liniji, pri čemer sta se sklicevala na pravico bosanskih Srbov do samoodločbe. Njegov čas na oblasti so zaznamovali zavračanje zveznih bosanskih institucij in tesnejše povezave s Srbijo in Rusijo.

Jelena Trivić (Banja Luka , SFRJ , 8. avgust 1983 ) je srbska političarka , univerzitetna profesorica in doktorica ekonomskih znanosti. Trenutno je poslanka v Narodni skupščini Republike Srbske in podpredsednica Stranke demokratičnega napredka (PDP).

• Jelena Trivić je diplomirala je na Ekonomski fakulteti Univerze v Banja Luki ( 2006 ), magistrirala na Univerzi v Bologni (2007) in doktorirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu ( 2013 ). Je izredni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Banja Luki . Na volitvah za poslance Republike Srbske leta 2018 je bila izvoljena za poslanko v Narodni skupščini Republike Srbske pred Partijo demokratičnega napredka (PDP). Je član parlamentarnega odbora za trgovino in turizem ter odbora za finance in proračun. Je poročena in mati dveh otrok.

Seveda bodo o vsem, kod bo prevzel oblast, svoj končni glas prispevali volivke in volivci (tudi nekatere, ki živijo v Sloveniji). Zato velja počakati do 2. oktobra in znano bo, kdo bo vodil približno 49 % površine države (BiH).

Pa še to, za tiste, ki pozabite pogledati, zakaj v Republiki Srbski, tako jasno izpostavljajo, kdo in kaj so oni v BiH (No to počno tudi Bošnjaki, da se ve! Tudi Hrvati se trudijo, a brez uspeha – a to je že drugo poročje, čeprav zelopovezano z volitvami v BiH).  

Dobro je vedeti – Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine. Zavzema približno 49 % površine države (BiH), povečini njen severni in vzhodni del. Največje mesto je Banja Luka, ki je sedež večine institucij Republike Srbske kot tudi njeno politično, upravno, gospodarsko in visokošolsko središče.Srbska ima državno mejo z Republiko Srbijo, Črno goro in Republiko Hrvaško ter medentitetno mejo s Federacijo Bosne in Hercegovine. Ustanovljena je bila 9. januarja 1992 kot republika srbskega naroda Bosne in Hercegovine, z odločbo Skupščine srbskega naroda v Bosni in Hercegovini. Sledeč splošnim okvirom sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini iz leta 1995 je postala mednarodno priznan pravni subjekt Bosne in Hercegovine. Republika Srbska je članica Združenja evropskih pokrajin, ki podpira pokrajine v evropskih širitvah in procesu globalizacije. Republika Srbska ima tudi sedem predstavništev v tujini, in sicer v Avstriji, Belgiji, Izraelu, Nemčiji, Rusiji, Združenih Državah Amerike in Srbiji. V Sloveniji še ne, a nikoli se ne ve (razlog veliko število prišlekov, ki iz tega dela Balkana postaja »močan« sesatavni del Slovenije)?

To je le delček našega pogleda o volitvah, ki zanimajo one, ki so od tam, in te, ki so tu, a so od tam…/Objavo pripravil: J. Temlin/ Tabele uredil: M. Sedeu/Foto: arhiv LN/