Ljubljana, 22. oktober 2022 – Na posebni okrogli mizo z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, ki je potekala ta torek, 18. oktobra, je Cankarjeva založba, v Atriju ZRC SAZU, pripravila predstavitev zanimive monografije z naslovom Karel I. Zadnji slovenski cesar. Gre za monografijo, ki s pomočjo več avtorjev rastrira vlogo habsburške dinastije, ki je pred dobrim stoletjem ostala brez cesarstva.
Kot je znano, je aprila letos minilo 100 let od smrti zadnjega avstro-ogrskega vladarja Karla l. Cesarja, ki ga je širša javnost pozabila, čeprav gre vladarja – zadnjega habsburškega cesarja – vladarja, ki je vladal v obdobju razpadajoče habsburške monarhije.
Dejstvo je, da lahko cesarja Karla po njegovi pomembnosti za Slovence postavimo ob bok tako Francu Jožefu kot tudi Mariji Tereziji, ki pa veljata za najbolj prepoznavna predstavnika Habsburžanov pri nas.
In to, kakšen vpliv je imel Karel I. tudi na Slovence in kdo je pravzaprav bil (prav je, da to spoznajo tudi sedanje generacije) je predstavljeno v monografiji z naslovom Karel I. Zadnji slovenski cesar. Da pa bi ga bolje spoznali, so poskrbeli avtorji: Gregor Antončič, Tamara Griesser-Pečan, Karel von Habsburg-Lothringen, Marco Manin, Stjepan Matković, Aleš Maver, Renato Podberšič, Miha Preinfalk, Andrej Rahten in Miha Šimenc.
O monografiji, ki večplastno predstavi Karla I., so na okrogli mizi z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, kot že rečeno, so minuli torek, 18. oktobra, spregovorili zgodovinarji dr. Andrej Rahten, dr. Gregor Antoličič in Martin Marič, okroglo mizo pa bo povezovala predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU dr. Petra Svoljšak.
Zbrane pa je v uvodu prek video povezave nagovoril tudi vnuk zadnjega avstrijskega cesarja in trenutni vodja družine Habsburg Karl von Habsburg.
Dr. Petra Svoljšak: Zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj, s tem pa tudi zadnji cesar, ki je vladal slovenskim zgodovinskim deželam, je ena tistih osebnosti, ki so jim prelomne okoliščine ne le začrtale mesto v času, temveč tudi kro¬jile njihovo spominsko podobo v simbolnem loku od nezavedne pozabe do blaženosti. V tem procesu so morda najbolj umanjkale prav zgodo¬vinske študije, ki bi dejanja in odločitve tega monarha postavile v čas in prostor, ki so ga zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav na njihovih pogoriščih. Takšen drzen in uspešen poskus je ob stoti obletnici smrti cesarja Karla I. Habsburškega opravilo slovensko in hrvaško zgodovinopisje z monografi¬jo, ki bo bralkam in bralcem razkrila podobo vladarja, ki je bil nič manj kot vsak slehernik ujetnik zgodovinskega razvoja, na katerega je imel le posreden vpliv. Pa vendar je morda med njegovimi podobami najbolj utrjena prav tista s slovenskega prostora, s soškega bojišča, ob obisku avstro-ogrskih enot, ki so bíle zadnje uspešne bitke usihajoče monarhije.
Za konec velja dodati, da je Karla I. vredno spoznati, za kar je poskrbela Cankarjeva založba, ki ji gre zahvala, da se je vladarjev naše polpretekle zgodovine lotila tako, da tudi sedanje generacije ne morejo reči (čeprav je večini to vcepil na šolski sistem p. p.) nismo vedeli, da so Habsburžani bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi./Alenka T. Seme/Foto in video: Alenka T. Seme