Ljubljana, 16. november 2022 – Če boste vprašali 618 zainteresiranih kandidatk in kandidatov, od tega 74 za mestne občine in 544 za ostale občine, zakaj kandidirajo, bodo vsi v en glas zatrjevali, da jih ta položaj zanima, ker želijo pomagati, da bi se občino, v kateri želijo postati županja (kandidatk je 107) oz. župan (kandidatov je 511) razvijala v dobro tam živečih državljanov.

No, je pa ob tem tudi res (večina kandidatk in kandidatov, bi to navedbo zagotovo zanikala), da se za položaj županje ali župana, v 212 občinah (toliko jih imamo v Sloveniji), zainteresirani potegujejo tudi zato, da si zagotovijo na lokalni ravni status lokalnega veljaka. Ta status pa ima tudi finančno osnovo, saj naj povprečna županska plača znaša 3.488 evrov bruto, kar je skoraj 1,75-kratnik trenutno povprečne slovenske plače.

Da se ve, plače poklicnih županov določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Župani so razvrščeni od 46. do 59. plačnega razreda, in sicer glede na velikost občine. Dodatno jim pripadajo še regres za letni dopust in prehrano, povračilo stroškov prevoza na delo, dodatek za delovno dobo, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi.

Županje in župani, ki nalogo opravljajo nepoklicno, teh je bilo v iztekajočem se mandatu 56, pa prejemajo do 50 odstotkov pripadajoče županske plače, ki bi jo dobili, če bi župansko funkcijo opravljaje profesionalno. V iztekajočem mandatu pa je funkcijo županje ali županje 156 (od 212) to nalogo opravljalo poklicno.

Najvišjo bruto plačo župansko plačo zdaj prejema, že večni župan (to je že od leta 2006) MO Ljubljana Zoran Janković (ta naj bi prejema okoli 5 tisočakov, se razume brez dodatkov), župan druga največje občine po številu prebivalcev MO Maribor Saša Arsenović pa naj vi prejema okoli 4500 evrov.

Ko že prej zapisano, je povprečna županska plača v Sloveniji znaša, okoli 3.500 evrov. Torej, sodeč po navedenem, večina slovenskih županov že ve, zakaj jih ta položaj zanima. Namreč, ta prinaša po zasedbi mesta tudi štiriletni mir pred volivci, ki so jih ustoličili, saj po zdajšnjih pravilih ni veliko možnosti, da se jim spodmakne županski stolček, če ne uresničijo tega, kar so obljubljali ob izvolitvi.

Res je, da obstaja novela zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša možnost odpoklica župana med mandatom, ki jo je državni zbor sprejel leta 2016. Ta določa, da lahko občani odpokličejo župana enkrat med mandatom, in to v obdobju po preteku 12 mesecev od dneva nastopa mandata in najpozneje 12 mesecev pred potekom mandata, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji glede števila volivcev v občini, ki podprejo pobudo, zahtevajo glasovanje o odpoklicu in se udeležijo glasovanja.

Število podpisov podpore zahtevi za odpoklic župana je po predlogu novele odvisno od števila prebivalcev v občini tako, da odstotek volivcev, ki naj zahtevo podprejo, pada od 30 odstotkov v občini z do 5.000 prebivalci do deset odstotkov volivcev v občini z več kot 100.000 prebivalci.

Odločitev volivcev za odpoklic župana pa je po zakonskem predlogu sprejeta, če se glasovanja udeleži več kot 90 odstotkov števila volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, in če za odpoklic glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Sodeč po navedem pa je jasno, da je navedene pogoje v praksi zelo, zelo težko uresničiti.

In kako volimo na lokalni ravni? – Osnovne enote lokalne samouprave so občine ali mestne občine. Občine so enakopraven partner državi, upravljajo pa jih trije samostojni organi – župan, občinski svet in nadzorni odbor.

Lokalne volitve, na katerih se volijo župan in člani občinskega sveta, so razpisane vsaka štiri leta. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, se volijo tudi člani krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti. Župani se volijo po večinskem sistemu, občinski sveti pa po večinskem ali proporcionalnem sistemu.

Pravico voliti in biti voljen na lokalnih volitvah ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil najmanj 18 let, je državljan Republike Slovenije (RS) ali državljan drugih držav članic Evropske unije, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v RS. Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.

Lokalne volitve, na katerih volimo župane in člane občinskih svetov, v nekaterih občinah pa tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti, bodo v nedeljo, 20. novembra 2022.

Drugi krog volitev županov, kjer bo to potrebno, bo v nedeljo, 4. decembra 2022. Župani se volijo po večinskem sistemu, občinski sveti pa po večinskem ali proporcionalnem sistemu. Volivci imajo volilno pravico samo v tisti občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

• Velja dodati se aktualno obvestilo, in sicer, da je pred nedeljskimi lokalnimi volitvami, 20. novembra, le še danes, 16. novembra, možno oddati prijavo za glasovanje na domu zaradi bolezni./Pripravil: J. Temlin/Foto: Arhiv LJNovice