Dunaj, 23. november 2022 – Ob 150. letnici rojstva Jožeta Plečnika sta Slovenski institut na Dunaju in Institut za avstrijske vede sinoči, 22. novembra, pripravila izjemno predavanja prof. Borisa Podrecce o največjem slovenskem arhitektu in tudi o enem od najpomembnejših arhitektov v 20. stoletju. Če tako pravi profesor Boris Podrecca, ki je zagotovo najvidnejši slovenski arhitekt sodobnega časa, uveljavljen v mednarodnem prostoru, se to mora spoštovati in upoštevati.

O dosežkih našega velikana in vzornika marsikateremu arhitektu je prof. Boris Podrecca spregovoril s svojo izjemno pronicljivostjo, predvsem pa kot velik poznavalec Plečnika, o katerem je zbranim podrobno razstiral Plečnikov izjemni pristop ob snovanju znamenite dunajske Zaherlove hiše (Zacherlhaus) pri snovanju tega, in drugi Plečnikov objektov na Dunaju in drugod po Evropi – predvsem v Sloveniji.

In prav v tej izjemni stanovanjsko-poslovni stavbi, ki je bila zgrajena, med letoma 1903 in 1905 (stoji v 1. dunajskem okrožju, osrednjem okrožju Innere Stadt na današnji ulici Brandstätte) po načrtih Jožeta Plečnika je zbranim, žal jih ni bilo veliko, prof. Boris Podrecca natančno in poglobljeno razložil, kaj vse je Plečnik uveljavil pri gradnji te, še danes izjemno inovativne hiše, ki dopolnjuje središče avstrijske prestolnice. 

Velja dodati, da je gradnjo objekta Plečnikove »Zaherlove hiše » naročil Johann Evangelist Zacherl, sin industrijskega magnata Johanna Zacherla, ki je zgradil Zacherlfabrik – aktivna povezava o njem TU.

Velja dodati še to, da je prof. Boris Podrecca ob podrobni predstavitvi snovanja Zaherlove hiše, omenil še Plečnikovo dunajsko cerkev sv. Duha, pa izjemno domišljeno pristop pri gradnji cerkve v Bogojini v Prekmurju ter ljubljanskega NUK-a.

V 45-minutni predstavitvi (posneli smo v celoti, a je bila predstavljena v nemščini, tako, da jo bomo objavili šele po prevodu v slovenščino) je prof. Boris Podrecca (živi in ustvarja na Dunaju in v Benetkah) dokazal, kako poglobljeno razume Plečnikove dosežke. Logično, saj veliki arhitekti, kar prof. Boris Podrecca zagotovo je, vedno poglobljeno proučujejo svoje izjemne predhodnike, posebej, če jih spoštujejo in cenijo.

Ob zaključku našega kratkega prispevka (poglobljenega bomo, ko bomo pripravili po prevodu video posnetka, in sicer celotne predstavitve prof. Borisa Podrecce) naj dodamo, da gre zahvala za to izjemno predstavitev Slovenskemu inštitutu na Dunaju in Inštitutu za avstrijske vede. Škoda je le, da predstavitev prof. Borisa Podrecce ni doseglo več ljudi. No, o medijski (ne)pokritosti pa drugič.

In še zaključek ter še kratka predstavitev naših velikih arhitektov – Jožeta Plečnika (1872 – 1957) in prof. Borisa Podrecce, ki ju povzemamo po povabilu na predstavitev ob 150. letnici rojstva Jožeta Plečnika s strani Slovenskega inštituta na Dunaju in Inštituta za avstrijske vede:

• Jože Plečnik (1872 – 1957) velja za največjega slovenskega arhitekta in za enega najpomembnejših arhitektov v 20. stoletju. Njegov oeuvre je močno vplival na Ljubljano, pomembne sledi pa je zapustil tudi na Dunaju in v Pragi. Poleg Jožeta Plečnika je Maks Fabiani (1865 – 1962) užival v habsburški monarhiji najvišje priznanje. Njegovi urbanistični ideogrami so tudi dandanes za Dunaj še velikega pomena.
• Prof. Boris Podrecca velja za pionirja postmodernizma, vendar je s svojo arhitekturo in oblikovanjem presegel kakršnekoli stilne okvire. Živi in ustvarja na Dunaju in v Benetkah in je uresničil več odličnih urbanističnih projektov v Srednji oz. Južni Evropi. Podrecca je častni član Slovenskega instituta na Dunaju./Objavo pripravila: Alenka T. Seme in J. Temlin/Foto: Janez Temlin/