Ljubljana, 16. februar 2023 – Pust je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas.

Torej, pred nami so pustni dnevi, čas norčij in dobre hrane. Kaj o tem lahko pove statistika?

Čas norčij in pustnih šem 

Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. V prvih enajstih mesecih prejšnjega leta smo uvozili za skoraj 12 milijonov EUR prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov; največ, po 20 % skupne vrednosti uvoza, iz Italije in Kitajske.

S pustom sta povezana tudi dva priimka, ki ju najdemo med prebivalci Slovenije: lani se jih je 352 pisalo Pust, 10 pa Šema.

Kurenti

Eden najprepoznavnejših pustnih likov v Sloveniji so kurenti. Na sebi imajo ovčjo kožo, okrog pasu pa privezane zvonce. Prvih smo med januarjem in novembrom 2022 uvozili 66 kg (55 % iz Avstrije), drugih pa za skoraj 89.000 EUR; največ, za četrtino skupne vrednosti, iz Nemčije.

Po ljudskem izročilu so v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. Teh (15–34 let) je bilo lani 206.148; to je bilo 23 % vseh moških, starih 15 ali več let.

Med prebivalci Slovenije je bilo sicer lani 316 Kurentov. Zanimivo, največ s tem priimkom jih je prebivalo v osrednjeslovenski statistični regiji, v podravski, »deželi kurentov«, pa le 12. 

Pustne dobrote

Najbolj znane pustne sladice so krofi, flancati in miške. Kaj o njihovih glavnih sestavinah lahko povejo statistični podatki? 

Glavne sestavine za pustne sladice, Slovenija

Moka – Prebivalec Slovenije je leta 2021 v povprečju porabil 117 kg žit. Za kilogram moke je moral lani odšteti 0,92 EUR. Moka se je (skupno z drugimi izdelki iz žit) decembra 2022 v primerjavi z istim mesecem leto prej podražila skoraj za četrtino (23 %).

Jajca – Povprečna poraba na prebivalca je leta 2021, v katerem je bila Slovenija 97-odstotno samooskrbna s kokošjimi jajci, znašala 180 jajc. Od januarja do novembra 2022 smo jih uvozili za več kot 103.000 EUR, izvoz pa je bil vrednostno zelo majhen. Povprečna cena 10 jajc v 2022 je bila 2,09 EUR.

Sladkor – Povprečna cena kilograma sladkorja v 2022 je bila 1,19 EUR. Decembra 2022 je bil sladkor za 59 % dražji kot leto prej.

Mleko –Povprečna cena litra polnomastnega trajnega mleka v 2022 je bila 1,00 EUR. V 2021 smo izvozili 321.000 ton mleka v vrednosti 125,5 milijona EUR, uvozili pa skoraj 38.000 ton v vrednosti 16,7 milijona EUR.

Olje – Povprečna cena litra jedilnega olja v 2022 je bila 2,60 EUR. Decembra 2022 je bilo jedilno olje (razen oljčnega) za skoraj 44 % dražje kot leto prej. Od januarja do novembra 2022 smo v Slovenijo uvozili za 157,2 milijona EUR masti, olj in voskov (največ iz Madžarske), izvozili pa smo jih za 87,4 milijona EUR (največ v Avstrijo)/Vir: SURS/