Ljubljana, 9. marec 2023 – Sloveniji je bilo za izvedbo ukrepov Načrta za okrevanje in odpornost leta 2021 odobrenih 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev mehanizma, ter tudi 705 milijonov evrov povratnih sredstev. A naša država, kot se ve, pri pripravi osnov za pridobitev pozitivne ocene Evropske komisije za črpanje le teh ni bila prav uspešna.

To dokazuje podatek, da je Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni Sloveniji lahko čestital za uspešno predhodno pozitivno oceno zahtevka za nepovratna sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost v višini le 50 milijonov evrov, od 1,5 milijarde, šele včeraj, 8. marca 2023.

Slovenija je namreč za omenjeni znesek le uspela doseči obvezujočih se 12 mejnikov in si v naslednjih nekaj tednih pridobili 50 milijonov evrov, od odobrenih 1,5 milijarde.

Na spletni strani Ministerstva za finance piše:  »Na novico, ki jo je danes (8. marca) sporočil komisar Gentiloni, smo nestrpno čakali. Zelo sem vesel, da je komisija našemu prvemu zahtevku za nepovratna sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost prižgala zeleno luč,« je na novinarski konferenci poudaril minister za finance Klemen Boštjančič.

Potem ko je Slovenija oktobra lani – leta 2022 – v Bruselj posredovala svoj zahtevek za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev, je Evropska komisija danes sporočila, da je podala predhodno pozitivno oceno zahtevka. Oceno bo v seznanitev in mnenje posredovala Ekonomsko-finančnemu odboru. Ko bo komisija podala končno pozitivno oceno, bo izdala sklep, s katerim bo tudi uradno odobrila izplačilo finančnega prispevka v višini nekaj manj kot 50 milijonov evrov. »Tega se nadejamo v aprilu,« je na novinarski konferenci z evropskim komisarjem za gospodarstvo Paolom Gentilonijem povedal minister Klemen Boštjančič.

Slovenija bo za izvedbo ukrepov Načrta za okrevanje in odpornost koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev mehanizma, načrtuje pa tudi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Slovenija aktivnosti na projektih v teku trenutno pokriva iz naslova predplačila (231 milijonov evrov), ki ga je prejela septembra 2021. Kot je povedal minister, so učinki evropskih sredstev že vidni in jih lahko državljanke in državljani tudi občutimo.

Izpostavil je nekaj zaključenih in nekaj projektov v teku: nadgradnja železniških prog Ljubljana-Jesenice in Ljubljana-Divača, nadgradnja železniške postaje Grosuplje, digitalizacija gospodarstva, dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana in stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru, ki je eden od 34 tovrstnih projektov, ki bodo izvedeni v okviru načrta.

Sodeč po fotografiji (vir vlada), no ta lahko včasih zavaja, se minister za finance Klemen Boštjančič ne more posebej zadovoljno smejati ob tem ne prav velikem izplačili evropskih sredstev za okrevanje in odpornost.

Tako pa to delajo pri naših južnih sosedih – Hrvaški po načrtu za okrevanje pripada 5,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Ta naj bi doslej od tega zneska že izčrpala 818 milijonov evrov, izplačilo odobreno in izvršeno s strani EU, 28. septembra 2021, prvo izplačilo v letu 2022 – pa je bilo Hrvaški v višini 700 milijonov evrov izvršeno 28. junija 2022. /Podatek Hina (hrvaška tiskovna agencija), 10. november 2022/LN/ Foto: Ministrstvo za finance in arhiv LN/