Slovenija, 22. april 2023 – Na današnji dan se je 22. aprila 1876 rodil eden najuspešnejših slovenskih veletrgovcev na začetku 20. stoletja Rudolf Stermecki, ki se je rodil na današnji dan 22. aprila 1876 v Brezovici na Bizeljskem, in /kot zavržen član družbe/ umrl 6 februarja 1957 v Zagrebu.

Rudolf Stermeck se je po končani osnovni šoli v Brežicah izučil za trgovskega pomočnika. Najprej je služboval v Kočevju in Žužemberku, leta 1905 pa se je naselil v Celju. Na križišču takratnih Rotovške in Graške ulice (danes vogal Stanetove in Prešernove) je odprl lastno manufakturo in modno trgovino, v kateri je najprej delal z enim pomočnikom in enim vajencem. Zaradi izjemne podjetnosti lastnika je podjetje vztrajno raslo.

Slovenskim kupcem je priskrbel poceni dobrine in pri tem dajal kruh več kot 100 ljudem. Poslovna strategija Stermeckega je bila enostavna in dosledna: prodajati v velikih količinah in z majhnim dobičkom – toda za gotovo plačilo, poleg tega pa biti hiter, zanesljiv in cenovno stabilen. Zaradi razvoja kataloške prodaje je lahko dosegel vse odjemalce po državi in zaradi majhnih stroškov režije in administracije je lahko ugodne cene tudi obdržal. Trgovina je zrasla v eno največjih trgovskih hiš v državi; zaposlovala okoli 130 ljudi.

V letih 1937/39 je v Celju odprl novo veleblagovnico in jo opremil po takrat najsodobnejših poslovnih standardih. Stranice poslopja so merile 25 m, zgradba je imela 4 nadstropja in je bila v celoti podkletena. Tla je povsod pokrival parket, stavba je premogla električno dvigalo, centralno kurjavo in lastno telefonsko centralo.
Poleg članstva v trgovski zbornici in v občinskem svetu je bil izvoljen za podpredsednika občine Veliko Celje ter imenovan za banovinskega svetnika. Ustanovil in vodil je Trgovsko–obrtno kreditno zadrugo v Celju, bil odbornik celjske podružnice Hranilnice Dravske banovine itd.
Bil je pokončen in uspešen Slovenec, katerega so takoj po začetku druge vojne, Nemci pregnali v srbski Paračin in se je lahko šele čez čas vrnil na italijansko okupacijsko ozemlje Slovenije in se pridružil hčeri.
A, eno okupacijo je leta 1945 zamenjala druga okupacija. Tatinski komunisti, ki sami niso znali nikoli nič ustvariti, so začeli pod grožnjami uspešnim in sodobnim, krasti imovino in uničevati uspešne Slovence.
Tako so se komunistični zločinci spravili tudi na velikega Slovenca, Rudolfa Stermeckega, ter ga obsodili v skladu z njihovim zločinsko-političnim Zakonom o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže.
Tako so Rudolfu Stermeckemu komunisti odvzeli svobodo in ukradli vse premoženje ter mu celo vzeli državljanske pravice, da bi ga duhovno ubili. Bil je zaprt ter obsojen na izgubo premoženja in državljanskih pravic, tako da je vse do smrti živel pri svoji drugi hčerki v Zagrebu in tam tudi 6.februarja 1957 umrl.
Vidite, tudi to je del naše polpretekle zgodovine, ki jo nekateri hočejo pomesti pod preproga, a je hudič, da je “preproga” vse bolj prozorna in je pod njo vse več obžalovanja vrednih smeti dela preteklih oblastnikov./Po različnih virih in osebnem prepričanju – M. Lavrenčič/