Ljubljana, 23. april 2023 – V zadnjem desetletju se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov povečal. V 2021 je znašal skoraj tri četrtine celotne količine zbranih komunalnih odpadkov.

Dodani novi kazalniki zelene rasti

Za še natančnejše spremljanje gospodarske rasti in razvoja ob hkratnem zagotavljanju ohranjanja naravnih bogastev smo letos dodali nove kazalnike zelene rasti, med drugim emisije ogljikovega dioksida (CO2) v cestnem, osebnem cestnem in letalskem prometu, bruto zalogo oz. bilanco fosforja ter izkoriščane domače vire: nekovinske minerale, biomaso in fosilne energetske surovine.

Izrazito povečanje emisij CO2 v cestnem prometu

Emisije CO2 so v cestnem prometu stalno naraščale do 2019, ko so znašale 2.645 kilogramov CO2 na prebivalca. Leto pozneje je sledil upad. V podkategoriji emisije CO2 v osebnem cestnem prometu (avtomobili, motorji ipd.) so se emisije iz leta v leto povečevale do 2017, takrat so znašale 1.499 kilogramov CO2 na prebivalca. Potem jih je bilo z vsakim letom manj. Največ emisij CO2 v letalskem prometu je nastalo v 2016, in sicer 98 kilogramov CO2 na prebivalca.

Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov raste

Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (v celotni količini zbranih komunalnih odpadkov) je bil v 2021 največji, odkar spremljamo te podatke, znašal je 74,2 %. Deset let prej je bil 32,5-odstoten. Kakovost pitne vode, ki se meri v deležu neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti z bakterijo Escherichia coli, se je izboljšala na dveh oskrbovalnih območjih (najmanjšem in srednje velikem) v primerjavi z letom 2020. Pri dveh oskrbovalnih območjih (malem in velikem) je ostala na enaki ravni.

Nekovinski minerali predstavljali dve tretjini vseh izkoriščenih domačih virov

Nekovinski minerali so v 2021 obsegali 66,2 % izkoriščenih domačih virov. Sledila je biomasa s 23,9 %. Najnižji delež so z 9,9 % predstavljale fosilne energetske surovine. To je bil najmanjši delež teh surovin v obdobju 2001–2021. V 2011 so predstavljale 17,8 %, biomasa 23,3 %, nekovinski minerali pa 58,9 % izkoriščenih domačih virov. Izkoriščanje domačih virov na osebo v 2021 se je vrnilo na raven iz 2018. Vrednost je znašala 12,5 tone. To je največ po 2010, ko je izkoriščanje domačih virov na osebo znašalo 13,7 tone.

Rast lesne zaloge ustavljena

Lesna zaloga je vsako leto do vključno 2020 naraščala, takrat je znašala 304 m3 na hektar. Leto pozneje se je zaloga minimalno zmanjšala, na 303,5 m3 na hektar, a je bilo to še vedno za 23 % več kot pred 20 leti. Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljiščih v uporabi se je v 2021 povečal in je znašal 48 kilogramov na hektar; to je bila druga najvišja vrednost po 2013. Najvišjo vrednost je dosegel v 2017, 65 kilogramov na hektar. Bruto bilanca fosforja je bila v 2021 nevtralna, kar pomeni, da so bili vnosi in odvzemi fosforja na kmetijskih zemljiščih v uporabi enaki. Samo leto prej je bila bilanca negativna, znašala je −1 kilogram na hektar.

Delež akvakulture večji

Delež akvakulture se je v 2021 povečal za 2,6 odstotne točke v primerjavi z letom prej in je znašal 94,1 %. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi se je v istem obdobju zmanjšal za 0,2 odstotne točke, na 23,7 %. Delež površin kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi je znašal 10,8 % celotne površine kmetijskih zemljišč v uporabi. V 10 letih se je povečal za 3,8 odstotne točke.

Delež državnih proračunskih sredstev za RRD, usmerjenih v okolje, večji

Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) na področju okolja se je na letni povečal za 0,5 odstotne točke. V 2021 je znašal 5,8 %, leto prej pa 5,3 %. Po drugi strani pa se je zmanjšal delež državnih proračunskih sredstev za RRD, namenjenih za energijo, in sicer za 0,1 odstotne točke. V 2021 je znašal 4,2 %, leto prej pa 4,3 %. Delež okoljskih davkov je ponovno upadel. V primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki je v 2021 znašal 7,2 %. To je bil najmanjši delež v obdobju 2008–2021./LN/Vir: SURS/

Tudi to je POMEMBNO! – Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Prvi Dan Zemlje je bil 22. aprila 1970 in ga danes koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah.

Izbrani kazalniki zelene rasti, Slovenija

	2011	2016	2020	2021
Lesna zaloga (m3/ha)	282	296	304	303,5
Kmetijska zemljišča v uporabi (%)	22,6	23,6	23,9	23,7
Delež površine kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi (%)	7	9,1	10,3	10,8
Akvakultura (% od celotne ribiške proizvodnje)	66	92,3	91,5	94,1
Neskladni vzorci zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli v srednje velikih oskrbovalnih območjih (%)1)	1	1,7	0,8	0
Neskladni vzorci zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli v najmanjših oskrbovalnih območjih (%)1)	20,4	7,3	5,6	4,1
Okoljski davki v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki (%)	9,1	10,3	7,8	7,2
Ločeno zbrani komunalni odpadki (% od vseh zbranih komunalnih odpadkov)	32,5	67,9	72,2	74,2
Emisije CO2 v cestnem prometu (kg/prebivalca)	2.075	2.276	2.393	… 2)
… od tega emisije CO2 v osebnem cestnem prometu (kg/prebivalca)	1.143	1.334	1.152	… 2)
Biomasa (% od vseh izkoriščenih domačih virov)	23,3	30,9	27,3	23,9
Nekovinski minerali (% od vseh izkoriščenih domačih virov)	58,9	54,6	59,6	66,2
Fosilne energetske surovine (% od vseh izkoriščenih domačih virov)	17,8	14,5	13,1	9,9