Bruselj, 23. april 2023 – Hrvaška z vključitvijo več cest in železnic v vseevropsko omrežje TEN-T med drugim načrtuje gradnjo železniških prog proti Gradcu in Trstu.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta je pred dnevi sprejel predlog za vključitev več hrvaških cest in železnic v vseevropsko prometno omrežje TEN-T, s čimer se Hrvaški odpira pot za koriščenje sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope v višini 26 milijard evrov.

Hrvaška naj bi se z vključitvijo več cest in železnic povezala v vseevropsko omrežje TEN-T, kar naj bi ji omogočilo  gradnjo železniške povezave z avstrijskim Gradcem in italijanskim Trstu. Se razume preko Slovenije, a se to kot kaže posebej ne izpostavlja.  

Predlog za vključitev hrvaških cestnih in železniških povezav v omrežje TEN-T je odboru za promet in turizem Evropskega parlamenta predstavil hrvaški evropski poslanec Valter Flego. Ta je po sprejetju predloga napovedal renesanso hrvaške železniške infrastrukture. “Popolnoma se bo spremenila železniška slika naše države,” je ocenil po pisanju hrvaškega časnika Jutarnji list.

Hrvaška bo po tem predlogu lahko črpala evropska sredstva za železniško povezavo Pulj–Buzet–Divača–Trst. To bo prva mednarodna smer, ki bo Istro z železnico povezala z zahodom in bo po Flegovih besedah omogočila nadaljnjo revitalizacijo železniškega prometa proti preostalim delom Hrvaške.

Z evropskimi sredstvi bo lahko financirala tudi gradnjo nove železniške povezave Zagreb–Maribor–Gradec, ki bo bistveno skrajšala potovanje od Zagreba proti Avstriji.

Predlog predvideva tudi priključitev pristanišča Reka h koridorju Baltik–Jadran, s čimer se odpirajo možnosti za širjenje zmogljivosti tega pristanišča.

Splitskemu pristanišču in letališču pa so zagotovili dodatna sredstva za posodobitev ter za neposredno železniško povezavo Reke in Splita z zahodno Evropo prek Zagreba proti Gradcu.

O predlogu sprememb, ki ga je odbor Evropskega parlamenta sprejel minuli četrtek, bo glasoval na plenarnem zasedanju ta teden, sledila bodo pogajanja med parlamentom in državami članicami.

In kaj pravijo na to v Sloveniji? Recimo predsednik vlade Robert Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han/no tudi evropski poslanci Slovenije/? Nič! Ker bodo tudi tokrat dejali, da so za to namero Hrvatov izvedeli iz medijev in nato trdili, da je ta hrvaška pobuda (zanje strateška prednost) zelo koristna tudi za Slovenijo. A res?/LN/RTV/