Ljubljana, 23. aprila 2023 – Da ne bo pomote, tokrat ne bomo omenjali, kako Policija nadleguje kmeta – tako je bilo včeraj -, ki naj bi razmišljal, ali bi sodeloval na javnem (prijavljenem) shodu v torek, 24. aprila 2023 v “najlepšem” in s somišljeniki opozarjal vlado na njene nedoslednosti do kmetov in njihovega dela. A opozarjal je tudi na birokratska evropska pravila, ki jih naša vlada uveljavlja, ne da bi se ozirala na slovenskega kmeta, njegovo sedanjost, predvsem pa njegovo prihodnost, za potrebe države in družbe.

Ker vemo, da so kmetje bili in bodo najbolj neodvisen del naroda in se ne bodo pustili do onemoglosti izsiljevati, želimo s tem prispevkom kot zapisano zgoraj spodbuditi druge državljane, da se zavejo, da se je od “včeraj” začel po nekem naročilu Policiji upoštevati Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) – natančneje 34. člen tega zakona, ki pravi:

(1) Policisti zbirajo obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za uspešno opravljanje policijskih nalog, določenih s tem ali drugim zakonom.

(2) Sodelovanje osebe pri zbiranju obvestil je prostovoljno. Oseba ima pravico do anonimnosti, razen če zakon, ki ureja kazenski postopek, in zakon, ki ureja postopek o prekrških, ne urejata drugače. Policisti pred zbiranjem obvestil poučijo osebo o pravici do prostovoljnosti in anonimnosti, razen če je do zbiranja obvestil prišlo na pobudo osebe ali v primeru preventivnih dejavnosti.

(3) Policisti smejo zbirati obvestila od osebe neposredno na kraju dogodka, v službenih prostorih policije, na delovnem mestu osebe, na drugem primernem kraju, s pristankom osebe pa tudi na njenem domu.

(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo, ko policisti fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali pravno osebo pisno zaprošajo za informacije in obvestila.

A ste prebrali vse štiri točke člena? Odlično! Torej “zdaj veste” kakšne so vaše pravice, če vas obišče Policija, ker jim tako nekdo naroči, da zberejo obvestilo, ki ga oni potrebujejo.

A ste dojeli kaj vas čaka? Ne? Še enkrat preberite zgoraj objavljeni 34. člen ZNPPol!  Ste? Aha, zdaj vas že več pravi, da ne veste točno s kakšnim dokumentom se lahko pri vas pojavijo policisti in od vas zahtevajo, da pri vas zbirajo zanje “koristne” podatke.

Torej ni jasno? Seveda ne, pravimo tudi mi, ki smo 34. člen ZNPPol, kar nekajkrat prebrali in prav tako kot nekateri od vas nismo dojeli, kakšne pravice je zakonodajalec s tem členom opredelil Policiji, da vas ne nadleguje brez pravnega razloga. In tudi to, kako je definiran dostop Policije do ljudi, če si ta po želji nadrejenih zaželi, da ste njen »informator«. Ker nam tudi pravni svetovalec pravi, da je v navedenih štirih točkah 34. člena ZNPPol nešteto »lukenj«, smo se odločili iskati odgovore tam, kjer naj bi jih imeli.

Nič smo si rekli, in se odločili, da javno zastavimo vprašanje o tem zanimivo definiranem 34. členu ZNPPol tistim, ki imajo kompetentno znanje, da javno obrazložijo, ali imajo tudi državljani, ne samo Policija, ob pravno nedefiniranem posegu v njihovo zasebnost po sili zakona – da morajo postati »informatorji« policije – tudi kašne pravice in ne samo obveznosti, preden se odzovejo, po pogojih 34. člena ZNPPol. 

Javno vprašanje zastavljamo (ne zato, ker morajo, ampak zato, ker mislimo, da znajo nanj odgovoriti in niso podvrženi razlagi kar tako), in sicer:

–predsednici države – imamo vrhunsko pravnico, ki vodi državo dr. Natašo Pirc Musar, ki pravi, da je v ospredju njenega delovanja varovanje človekovih pravic in dostojanstva (doktorat smo dodali zato – Pravna fakulteta Univerze na Dunaju, kjer je doktorirala (po njihovih kriterij ima tam priznan doktorat) s temo – Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti (doktorat, 2015) – tu ta njen doktorat ima veljavo in je pomemben). Torej ona bo že vedela, če imajo državljani zagotovljeno pravno varstvo po tej definiciji 34. člena  ZNPPol in če se jim s tem ne krši osnovnih človekovih pravic.

– predsednica DZ – Imamo predsednico DZ mag. Urško Klakočar Zupančič, ki je bila sodnica in bo že znala odgovoriti, kako ona bere znameniti 34. člen ZNPPol in preko pravno zakonodajnega dela DZ dosegla razlago, če se s takšnim enostranskim pooblastilom Policije ne krni pravica državljanom.

–pravosodna ministrica – Imamo izjemno pravno izobraženo ministrico za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan. Ta je doktorica politoloških znanosti (Univerza v Ljubljani), magistrica mednarodnega javnega prava (London School of Economics) in univerzitetna diplomirana pravnica (Univerza v Ljubljani), torej (se)ve.

– varuh človekovih pravic – Imamo varuha človekovih pravic, ki na svoji spletni strani ima zapisano – “Na varuha, na njegove štiri namestnike ali na strokovne sodelavce se lahko obrnete, če menite, da vam je bila z aktom državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil kršena katera izmed pravic”. Da smo jasni! Nam se še ni! A po našem mnenju se z uporabo in s takšno definicijo 34. člena ZNPPol krši državljanom, vsaj tistim, ki jih po nalogu nekoga hoče za “informatorje” imeti Policija. 

In zakaj vprašanja nismo naslovili na Policijo? Zato, ker so odgovor že javno objavili in si 34. člen ZNPPol razlagajo tako:

Zbiranje obvestil je običajna oblika policijskega dela, s katero ne ustrahujemo nikogar – odziv /Vir: Policija/

»21. april 2023 – V zvezi z današnjimi (21. aprila 2023 p.p.) objavami v medijih in na družbenih omrežjih glede torkovega (25. aprila 2023 p.p.) protestnega shoda objavljamo naslednji odziv Policijske uprave Ljubljana.

Policija zaradi nalog varovanja življenja in premoženja ljudi ter ostalih nalog policije, skladno z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije (34. člen), glede posamičnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na varnost, zbira obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za uspešno izvajanje policijskih nalog.

To velja tudi v primeru shodov, kjer poleg tega, da sodeluje z organizatorjem, pred shodi ali drugimi podobnimi dogodki zbere obvestila, da lahko na podlagi informacij načrtuje svoje naloge in se ustrezno pripravi, da lahko zagotavlja varnost ljudi v največji možni meri.

Vzpostavitev stikov v takšnih primerih izvajamo tudi v okviru v skupnost usmerjenega policijskega dela s pričakovanji, da v sodelovanju s prebivalci zagotavljamo ustrezne varnostne storitve.

Gre za običajno obliko policijskega dela, s katerim ne ustrahujemo nikogar, prav tako pa tudi ne posegamo v ustavne pravice posameznika do udeležbe na shodih.«/Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: ponazoritvena/