Evropa, 9. maj 2023 – Dan Evrope, 9. maja, praznujemo mir in enotnost v Evropi. Ta dan obeležujemo obletnico zgodovinsko pomembne deklaracije Roberta Schumana, v kateri je ta predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. Njegov predlog velja za začetek današnje Evropske unije.

Spada med simbole Evropske unije, ki ga je Svet Evropske unije sprejel na vrhu v Milanu leta 1986 v spomin na deklaracijo tedanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, predstavljeno 9. maja 1950, v kateri je predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Te so bile leto pozneje udejanjene v Evropski skupnosti za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija.

Spoštovani državljani Evrope! Ni pomembno, s kakšno zastavo mahaš ob 9. maju. Bolj pomembno je, da se ne omogoči, da nam prihodnost Evrope krojijo ljudje prazne glave. Evropa bo napredna le, če bomo vsi skupaj in predvsem tisti, ki jim bo zaupano njeno upravljanje EU, in sicer pozitivno za VSE sedanje in PRIHODNJE generacije Evropejcev. Da! To je pomembno za vse napredno misleče Evropejce. ostalo je prodajanje megle, ki vsem Evropejcem ne omogoča vstopa v svetlejšo prihodnost/J. Temlin

Ob dnevu Evrope še nekaj podatkov našega SURS-a, ki ugotavlja:

• 5.948 prebivalcev in prebivalk Slovenije ne praznuje 9. maja le dneva Evrope, ampak še svoj rojstni dan. Prav na ta datum leta 1950 pa se je rodilo 78 prebivalcev in prebivalk Slovenije.
• Na začetku leta 2022 je v EU-27 živelo 446,8 milijona prebivalcev, od tega dve tretjini v petih največjih članicah, to so Nemčija, Francija, Italija, Španija in Poljska. Osem prebivalstveno najmanjših držav je imelo skupno nekaj več kot 14 milijonov ljudi oz. 3 % celotne populacije EU. V vsaki izmed teh držav so prebivalci predstavljali manj kot odstotek celotnega prebivalstva EU. Približno vsak dvestoti prebivalec EU živi v Sloveniji.
• V EU je bilo leta 2022 več žensk kot moških, in sicer približno 105 žensk na 100 moških. Podobna struktura po spolu je bila v skoraj vseh članicah, največja razlika pa je bila v Latviji, kjer je bilo žensk za 16 % več. Slovenija je bila poleg Luksemburga, Malte in Švedske ena izmed držav z večjim deležem moških.
• Irska je bila lani z 20 % mladih (0–14 let) in 15 % prebivalcev, starih 65 ali več let, država z najugodnejšo starostno sestavo v EU-27. Italija in Portugalska sta imeli največja deleža starejših (po 24 %) in tudi najmanjša deleža mladih prebivalcev (po 13 %). Slovenija se je s starostno sestavo prebivalstva najbolj približala povprečju EU-27. Mladih je bilo 15 % prebivalcev, starejših 21 %, vmesne starosti (15–64 let) pa 64 %.
• Stopnja delovne aktivnosti je bila lani v vseh državah EU-27 višja kot v 2013, povprečno za 7,9 odstotne točke. Leta 2022 je v starostni skupini 20–64 let v Sloveniji znašala 77,9 % oz. za 3,2 odstotne točke več od povprečja EU-27. Najvišja stopnja delovne aktivnosti je bila na Nizozemskem (5 odstotnih točk višja kot v Sloveniji), najnižja pa v Italiji (13 odstotnih točk nižja kot v Sloveniji).
• BDP na prebivalca v Sloveniji je lani znašal skoraj 28.000 EUR, kar je bilo pod povprečjem EU27 (okoli 35.200 EUR) oz. skoraj 80 % njegove vrednosti. Slovenija se je med članicami uvrstila na sredino, saj je imelo 13 držav višje, 13 pa nižje vrednosti. Luksemburški BDP na prebivalca je obsegal štirikrat toliko kot slovenski, bolgarski pa manj kot polovico slovenskega.
• Prebivalci Slovenije, stari 16 let ali več, so leta 2021 splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju s 7,5 (na lestvici do 10). Le štiri države so imele višje ocene, enako zadovoljni pa so bili še v Belgiji ter na Švedskem in Poljskem. Najbolj zadovoljni z življenjem so bili prebivalci Avstrije, najmanj pa prebivalci Bolgarije. Razlika v ocenah med spoloma je zelo majhna ali pa je sploh ni; v Sloveniji je povprečna ocena za moške znašala 7,5, za ženske pa 7,6./Vir: SURS