Slovenija/Svet, 20. maj 2023 – Svet danes, 20. maja, na pobudo Slovenije že šestič obeležuje svetovni dan čebel, in sicer prvič leta 2017. Dan čebel je namenjen osveščanju o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane, a so čebele so vse bolj ogrožene.  

Svetovni dan čebel je bil določen v poklon pionirja sodobnega čebelarstva Slovenca Antona Janše (1734-1773), katerega datum rojstva je bil izbran za svetovni dan. Generalna skupščina Združenih narodov je 20. maj za svetovni dan čebel s posebno resolucijo razglasila 20. decembra 2017

In še nekaj podatkov, ki dokazujejo, da je Slovenija domovina čebel…

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija), zaradi česar je svojevrsten slovenski ponos. Najdemo jo sicer tudi na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, zlasti umetno naseljeno še v Nemčiji ter ponekod drugod. Trenutno je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, ki se veliko uporablja v čebelarstvu.

O panjski končnici…

Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjič. Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskim Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.

V slovenskem alpskem prostoru se je uporaba panjskih končnic najbolj razširila v drugi polovici 19. stoletja. V času »zlate dobe« končnic, med letoma 1820 in 1880, pa so že omenjenim nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili. Takrat se na panjskih končnicah pojavijo tudi zgodovinski in vojni dogodki ter odmevi na različne dogodke tistega časa. Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori. V istem času se pojavijo tudi motivi, ki opozarjajo na človeško neumnost in motivi, ki zasmehujejo ženske.

Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek na Slovenijo. Panjske končnice predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije. ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj.

Ob Svetovnem dnevu čebel se velja zavedati, da ne gre simbolični dan, ampak dan, ki človeštvo opominja na pomembnost čebel, ki so osnova naramnega procesa življenja narave in opomin našega odnosa do narave. In ko bodo izginile čebele, se bo to zgodilo tudi nam. Zato velja za ohranitev čebel, skrbite skozi vse leto, in ne le 20. maja, ko obeležujemo Svetovni dan čebel. /JT/Foto: arhiv LN