Slovenija, 18. junija 2023 – Kot ugotavlja analiza Statističnega urada RS so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) v 2021 znašali nekaj več kot 4,9 milijarde EUR. Največ sredstev je bilo porabljenih za kurativno zdravljenje ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Izdatki sektorja država so se na letni ravni povečali za 12,4 %.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo za 11,6 % višji
V primerjavi z letom prej so se tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (tj. izdatki brez investicij), ki predstavljajo izdatke za končno potrošnjo zdravstvenih storitev in blaga, zvišali za 11,6 %, na nekaj več kot 4,9 milijarde EUR. V deležu BDP (9,5 %) so bili za skoraj 1 odstotno točko večji kot v predkoronskem letu 2019.
Izdatki za storitve v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter domovih za starejše enkrat višji od deležev preostalih skupin izdatkov po dejavnosti izvajalcev
Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter v domovih starejših občanov, so znašali 43,1 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, 26,3 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago (lekarne in drugi ponudniki medicinskega blaga) pa 20,7 %.
Sredstva iz državnega proračuna ob epidemiji višja
Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno: delež javnih virov je znašal 73,7 %, delež zasebnih virov pa 26,3 %. Sredstva iz obeh virov so bila v primerjavi z 2020 višja: sredstva iz zasebnih virov za 9,2 %, sredstva iz javnih virov pa za 12,4 % (pri čemer so se izrazito povečala sredstva iz državnega proračuna, povezana z epidemijo covida-19).
Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti. Ti so tudi v opazovanem letu prispevali nekoliko manj kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.
Izdatki gospodinjstev v obliki doplačil oz. samoplačništva višji za 15 %
V strukturi zasebnih izdatkov je delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj znašal 47,0 %, delež neposrednih izdatkov gospodinjstev 49,1 %, delež izdatkov družb (za storitve sistematskih pregledov zaposlenih) 3,4 % in delež izdatkov neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 0,5 %.
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago je znašala 638 milijonov EUR, to je bilo za 15,3 % več kot v letu pred tem. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (49,8 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (44,4 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 11,6 % vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.
Največji del izdatkov za zdravstveno varstvo porabljen za storitve kurativnega zdravljenja, zdravila in dolgotrajno oskrbo
Nekaj več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (75,9 %) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Tem so po deležu sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe – zdravstveni del.
Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za 11,4 % višji kot v 2020, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 8,6 %. Izraziteje so se zaradi epidemije povečali predvsem izdatki za preventivo.
Izdatki za dolgotrajno oskrbo višji
Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 537 milijonov EUR oz. za 10,1 % več kot v 2020, izdatki za socialni del pa 201 milijon EUR oz. za 4,1 % več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 8,4-odstotna. V deležu BDP je to pomenilo 1,4 %.
Izdatki za izvajanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe na domu višji
Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah; znašal je 55,7 %. 44,0 % teh izdatkov je bilo porabljenih za zagotavljanje take oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka. Nekoliko manj kot pol odstotka je bilo namenjeno za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.
V primerjavi z 2020 so bili izdatki, namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), višji za 27,6 %./LN/Vir: SURS/
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo po namenih in virih financiranja, Slovenija
| 2020 | 2021 | |||||
| Skupaj | Sektor država | Zasebni sektor | Skupaj | Sektor država | Zasebni sektor | |
| 1.000 EUR | ||||||
| Nameni zdravstvenega varstva – SKUPAJ 1) | 4.435.430 | 3.245.233 | 1.190.197 | 4.948.154 | 3.648.747 | 1.299.407 |
| storitve kurativnega zdravljenja | 2.459.277 | 2.013.183 | 446.094 | 2.740.470 | 2.214.535 | 525.935 |
| storitve rehabilitacije | 88.364 | 48.124 | 40.240 | 86.513 | 46.496 | 40.016 |
| storitve dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del) | 488.160 | 460.007 | 28.154 | 537.242 | 509.741 | 27.501 |
| pomožne zdravstvene storitve | 139.199 | 89.460 | 49.739 | 163.788 | 105.016 | 58.772 |
| zdravila in drugo medicinsko blago | 935.196 | 443.386 | 491.810 | 1.015.415 | 489.985 | 525.431 |
| preventiva | 141.096 | 102.262 | 38.834 | 260.449 | 215.268 | 45.181 |
| upravljanje zdr. varstva in zavarovanja | 184.138 | 88.812 | 95.326 | 144.277 | 67.706 | 76.572 |
| Z zdravstvenim varstvom povezane storitve | ||||||
| storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) | 193.252 | 57.385 | 135.867 | 201.208 | 61.099 | 140.109 |
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Brez izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) v kategoriji Skupaj.