Slovenija, 20. junij 2023 – Kot sporoča SPIRIT Slovenija je naša država na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2023, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 64 sodelujočimi državami letos zasedla 42. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani.
Konkurenčne prednosti Slovenije oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav ostajajo podobna kot v preteklem letu: mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir (socialna kohezija, enakost v porazdelitvi dohodka, enakopravnost žensk in moških) in izobraževanje. Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je vplival preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov, inflacije ter preskrbovalnih verig s surovinami in energenti.
Raziskava IMD temelji na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami. V letošnji letopis je bilo vključenih 335 kazalnikov, sodelovalo pa je 64 držav (brez Rusije in Ukrajine), pri anketnih kazalnikih pa je odgovarjalo tudi 100 slovenskih menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij.
»SPIRIT Slovenija že vse od leta 1999 sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti. Izsledki raziskave pomagajo pri oblikovanju programov in politik, ki spodbujajo konkurenčnost, inovacije ter trajnostni razvoj naše države. Naš cilj je ustvariti ugodno okolje za razvoj in rast slovenskega gospodarstva ter zagotoviti trajnostno blaginjo za vse naše državljane. Uvrstitev Slovenije na lestvici nam med drugim služi za predstavitev našega poslovnega okolja in države kot primerne lokacije za privabljanje tujih investitorjev in kupcev, predvsem z vidika konkurenčnih držav. Razmere v svetu so se v zadnjih letih precej spremenile, zato je ustrezno pozicioniranje našega gospodarstva na tujih trgih še toliko bolj pomembno. To uspešno počnemo tudi z našo komunikacijsko kampanjo za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini: I feel Slovenia. Green. Creative. Smart (Zeleno. Ustvarjalno. Pametno),« je uvodoma dejal Rok Capl, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija.
Med 21 državami, ki so na letošnji lestvici izgubile dve ali več mest, prevladujejo evropske države, saj je kar 17 evropskih držav poslabšalo uvrstitev: med njimi najbolj Latvija (16 mest), Nemčija, Madžarska in Luksemburg (7 mest) ter Velika Britanija (6 mest). Največ držav, tudi Slovenija, je izgubilo 4 mesta (Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Švedska, Slovaška). Le tri 3 evropske države (Danska, Italija in Španija) so obdržale lansko uvrstitev, 8 pa jih je izboljšalo svojo uvrstitev (Irska, Belgija, Češka, Poljska, Turčija, Portugalska, Romunija, Nizozemska), pri tem Irska, Belgija, Češka in Poljska za 7 do 9 mest, kar je med največjimi napredovanji na lestvici.
»Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je vplival preplet geopolitičnih tveganj – še najbolj ukrajinsko-ruska vojna -, izgube tradicionalnih trgov, inflacije ter preskrbovalnih verig s surovinami in energenti. Ključno vlogo so odigrali institucionalni okviri in dobri izobraževalni sistemi,« je v nadaljevanju pojasnil prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER).
»Med prvo deseterico držav na lestvici ni prišlo do večjih sprememb, vodilna ostaja Danska, zanimivo je, da je med njimi pet manjših evropskih gospodarstev – Danska, Irska, Švica, Nizozemska in Švedska. Države, ki so se po pandemiji koronavirusa zgodaj odprle, so nekoliko poslabšale svojo konkurenčnost (Švedska, Finska), tiste s poznim odpiranjem pa so jo izboljšale (Tajska, Indonezija). Na padec konkurenčnosti je vplivala tudi visoka inflacija v Vzhodni Evropi (Latvija, Litva, Estonija, Madžarska, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Bolgarija).«
In kakšen je položaj Slovenije na svetovni lestvici konkurenčnosti? Kakovostna in učinkovita infrastruktura, ki je bila v preteklosti paradni konj med štirimi dejavniki konkurenčnosti, v zadnjem obdobju slabi. Vladna in poslovna učinkovitost sta v celotnem obdobju najslabše ocenjena z vidika naše konkurenčnosti, ki sta tudi izrazito povezana. »V obdobju po izbruhu pandemije do danes se je skupna konkurenčnost Slovenije poslabšala. Med letoma 2019 in 2023 smo izgubili 5 mest, pri tem največ, 9 mest, na infrastrukturi, ter po 6 mest pri vladni in poslovni učinkovitosti. Gospodarska uspešnost je v tem obdobju precej nihala, vendar se je v povprečju izkazala za najbolj robustno,« je v nadaljevanju izpostavila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
»Naše konkurenčne prednosti oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav oziroma med prvo trideseterico ostajajo podobna kot v preteklih letih: mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir (socialna kohezija, enakost v porazdelitvi dohodka, enakopravnost žensk in moških) in izobraževanje.« Najnižje na lestvici (50. mesto ali nižje) pa smo na podsklopih mednarodnih investicij, javnih financ, davčne politike, trga dela, dostopnosti financiranja za podjetja ter odnosov in vrednot, ki podpirajo konkurenčnost.
V sklopu gospodarska uspešnost ocenjujejo zmožnost nacionalnega gospodarstva za rast in zaposlovanje, vpetost nacionalnega gospodarstva v mednarodno trgovino, obseg mednarodnih investicij ter cenovno konkurenčnost. »V letošnjem letu se najbolje uvrščamo na podsklopu mednarodne trgovine (9. mesto, 2 mesti bolje kot lani), medtem ko smo na podsklopu cen izgubili 5 mest (15. mesto). Med kazalniki, kjer se Slovenija uvršča med prvih petnajst držav na lestvici, prevladujejo kazalniki s področja mednarodne trgovine: po deležu izvoza blaga v BDP smo na visokem 3. mestu, še mesto višje kot lani, po obsegu mednarodne menjave v BDP na 6. mestu, zadržali smo 12. mesto pri indeksu ekonomske kompleksnosti, ta prikazuje, koliko znanja premore posamezno gospodarstvo in kako učinkovito je to povezano, kar se nato kaže v izdelkih, ki jih proizvaja, visoko smo tudi po prihodkih mednarodnega turizma v % BDP.«
Sicer smo na področju gospodarske uspešnosti v zadnjem letu na lestvici približno tam, kjer smo bili v letu pred izbruhom epidemije, in sicer na 34. mestu. Izboljšanju uvrstitve v letih 2021 in 2022 je sledil padec v letošnjem letu. »V prvi vrsti je k padcu prispevala slabša uvrstitev na področju cen (visoka inflacija, povišanje stroškov energentov (bencin)), upočasnitev gospodarske rasti v 2022 (ta se je znižala z 8,2% v 2021 na 5,4% v 2022), nizka stopnja rasti števila delovno aktivnih v zadnjem 5-letnem obdobju (padec za 23 mest na 45. mesto). Ker je na trgu dela prisotno veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih letih ne gre pričakovati vidnejše rasti zaposlenosti. Poslabšanje tudi na podstebru mednarodnih investicij, povečala se je nevarnost realokacije poslovnih aktivnosti izven države,« je dodala Uršičeva.
V sklopu vladna učinkovitost, kjer ocenjujejo zdravje javnih financ, fiskalno politiko, kakovost in učinkovitost institucionalnega okvira, poslovno zakonodajo ter družbeni okvir, ki naj zagotavlja poštenost, pravičnost, enakost in varnost, smo letos zabeležili padec za 3 mesta na 45. mesto. »Občutno, za 6 mest, smo izboljšali uvrstitev pri družbenem okviru in se uvrstili na 19. mesto, kar je primerljivo uvrstitvi, ki smo jo imeli v letih 2016-2018. Izboljšanje je bilo zlasti na račun kazalnikov, ki merijo enakost med spoloma, medtem ko se najvišje na lestvici uvrščamo predvsem po visoki stopnji enakosti v porazdelitvi dohodka in visoki stopnji varnosti,« pravi Sonja Uršič. Med konkurenčnimi prednostmi je tudi kazalnik števila postopkov za ustanovitev podjetja (6. mesto), višina uvoznih dajatev (11. mesto) in stopnja davka na dobiček (13. mesto).
»Najbolj se je poslabšala naša uvrstitev na podsklopu javnih financ, kjer smo v zadnjem letu izgubili 9 mest, v primerjavi z letom 2019 smo 15 mest nižje na lestvici. K padcu so največ prispevale slabše ocene menedžerjev o upravljanju javnih financ in o finančni vzdržnosti pokojninskega sistema. Večji padec v zadnjem letu smo zabeležili še pri institucionalnem okviru (7 mest), in sicer zaradi poslabšane stabilnosti deviznega tečaja ter poslabšane ocene gospodarstvenikov o prilagodljivosti vladne politike na razmere v gospodarstvu in o vplivu politike centralne banke na gospodarstvo, pa tudi vpliva davkov na spodbude za delo in napredovanje,« še dodaja Uršičeva.
Med štirimi sklopi konkurenčnosti se Slovenija najslabše uvršča v sklopu poslovna učinkovitost, kjer smo na 46. mestu. Ta sklop pokaže, v kolikšni meri nacionalno okolje spodbuja podjetja k inovativnemu, donosnemu in odgovornemu poslovanju.
»V obdobju 2020-2023 smo ves čas beležili premik po lestvici navzgor; še posebej v podsklopu produktivnost in učinkovitost, kjer smo od 33. mesta v l. 2020 napredovali na 28. mesto v l. 2023. Pridobili smo predvsem pri realni rasti celotne produktivnosti, kjer smo se v uvrstili na 1. mesto, kar pomeni izboljšanje za 40 mest (od l. 2020). Pri podsklopu trg dela smo se izboljšali pri kazalnikih stroški dela (na enoto) za celotno gospodarstvo (10 mest, 33. mesto), rahlega povečanja rasti delovne sile (za 6 mest, 48. mesto) in pa delovnih ur (za 3 mesta, 50. mesto).
Dobro smo se odrezali tudi pri kazalniku ženske v menedžmentu, kjer zasedamo 10. mesto. Najvišji padec na trgu dela je povezan z zaposlenimi – in sicer motivacija zaposlenih (padec za 13 mest na 47. mesto) in pa usposabljanje zaposlenih (padec za 11 mest na 28. mesto),« je poudarila red. prof. dr. Mateja Drnovšek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Kot minus je navedla tudi beg možganov (padec za 5 mest) in kredibilnost managerjev (kjer smo na 56. mestu).
“V sklopu infrastruktura se ocenjuje razvitost osnovne, tehnološke in znanstvene infrastrukture, ter področji zdravja in okolja ter človeških virov (izobraževanje),” je pojasnila dr. Drnovšek. V sklopu infrastruktura smo padli za tri mesta, na 36. mesto, kar lahko pripišemo predvsem padcu na področju tehnološke infrastrukture (10 mest) in osnovne infrastrukture. Indikatorji, ki so se na področju tehnološke infrastrukture zelo izrazito poslabšali, so hitrost širokopasovnega interneta, naročniki na širokopasovni internet, prisotnost visoko usposobljenih inženirjev na trgu delovne sile in izvoz IKT storitev, je dodala Drnovškova. Prednosti na sklopu infrastrukture ostajajo predvsem vidiki izobraževanja in obseg investicij v telekomunikacije. V podsklopu znanstvena infrastruktura je bil zabeležen dvig za 1 mesto, kjer je bilo najvišje izboljšanje z vidika deleža diplomantov v znanosti in tehniki v vseh diplomantih (9 mest, 12. mesto), izdatki podjetij za R&D (4 mesta, 38. mesto), izrazit padec pa pri uveljavljanje pravic iz naslova intelektualne lastnine (9 mest, 37. mesto) in prenosu znanja med raziskovalnimi institucijami in podjetji (13 mest, 50. mesto).
Poleg kazalnikov, s katerimi meri globalno konkurenčnost, IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji v naboru 15 dejavnikov izberejo pet takšnih, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo. »Usposobljena delovna sila je najpomembnejši dejavnik privlačnosti Slovenije; sledita mu visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura. Ti trije kazalniki so stabilno na prvih treh mestih že daljše obdobje. Dobrih 40% anketiranih je izbralo še močno R&R kulturo in dinamičnost gospodarstva. Povsem na zadnje mesto je v letošnjem letu uvrščen dejavnik usposobljena vlada,«
Na koncu so bili predstavljeni še izzivi, s katerimi se bo naša država morala spoprijeti za izboljšanje svoje konkurenčnosti. »Za gospodarsko uspešnost bo treba zagotoviti nadpovprečno rast BDP in prepolovitev inflacije. Obenem bi bilo potrebno spodbuditi investicijski cikel gospodarstva in končno potrošnjo na makroekonomski ravni, ker se podpora industrijskim in storitvenim sektorjem, ki so bili prizadeti s korona krizo, končuje, bo nujna tudi sprememba poslovnih modelov v podjetjih – uvedba digitalnih platform,« je dejal dr. Peter Stanovnik.
Kar zadeva vladno učinkovitost, bo po njegovih besedah sile potrebno usmeriti v zmanjšanje tveganj na področju javnih financ, pripravo ukrepov za zmanjšanje stopnje inflacije, predvsem zajezitev cen surovin, energentov in hrane ter priprava ukrepov na področju zdravstvene reforme. »Nujno bo tudi učinkovito izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost ter koriščenje nepovratnih in povratnih evropskih sredstev, vključno z doslej neizkoriščenimi kohezijskimi sredstvi, zmanjšanje obdavčitve stroškov dela in izboljšanje poslovnega okolja – predvsem z vidika delovno-pravne zakonodaje in zaposlovanja tujcev.« Precejšnji izzivi so tudi na področju poslovne učinkovitosti, kjer je dr. Stanovnik opozoril na kadrovski deficit, problem motivacije in usposabljanja zaposlenih, opozoril na nujnost sprememb menedžerskih praks, vrednot in poslovnega okolja. Nujen bo dvig dodane vrednosti na zaposlenega, ki je tesno povezan z rastjo produktivnosti, digitalno preobrazbo podjetij in javnega sektorja. Po njegovih besedah bo nujno povečanje produktivnosti in učinkovitosti ter inovacijske sposobnosti na vseh ravneh ter izboljšati podporo bančnih in finančnih storitev pri financiranju podjetij, usmerjanje v spremenjene mednarodne nabavno produkcijske verige ter hitrejše odzivanje na okoljske izzive.
Kar zadeva področje infrastrukture bodo nujne naložbe v zdravstvo in socialno varstvo, pa tudi v osnovno infrastrukturo (posodobitev železnic, naložbe v energetske projekte in letalsko povezljivost Slovenije).
Da bi se Slovenija spet uvrstila v skupino „inovacijskih sledilcev“ na ravni Evropske unije pa bo treba okrepiti tudi znanstveno infrastrukturo, kjer bo napredek zaradi uveljavljanja novega zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Poseben izziv pa prinaša tehnološka infrastruktura, kjer smo zaznali največji padec./LN/foto: Arhiv SPIRIT Slovenija/LV