Slovenija/Avstrija, 30. junij 2025 – Življenje pod skupno »streho« ima zagotovo velik vpliv, predvsem, če gre za življenje narodov. In prav knjiga z naslovom Na obeh straneh Alp, ki je bila predstavljena v ponedeljek, 23. junija 2025, na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in izšla v slovenskem in nemškem jeziku pri Cankarjevi založbi, obravnava presek slovensko-avstrijske zgodovine poldrugo tisočletje zgodovine slovensko in nemško govorečih ljudi – današnjih Slovencev in Avstrijcev.

• To izjemno delo o slovensko-avstrijski zgodovini so ustvarili Peter Štih, predsednik in redni član SAZU, prof. za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Univerzi v Ljubljani, Oliver Jens Schmitt, redni član Avstrijske akademije znanosti, prof. za zgodovino jugovzhodne Evrope na Univerzi na Dunaju, Peter Vodopivec, redni član SAZU, zasl. prof. za zgodovino 18. in 19. stol. na Univerzi v Ljubljani in Arnold Suppan, redni član Avstrijske akademije znanosti, zasl. prof. za zgodovino vzhodne Evrope na Univerzi na Dunaju.

Knjiga Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina namreč obravnava poldrugo tisočletje zgodovine slovensko in nemško govorečih ljudi – današnjih Slovencev in Avstrijcev – ki so v vzhodnoalpskem prostoru stoletja živeli skupaj in oblikovali svojevrstno jezikovno in kulturno pokrajino.

Gre za obravnavo časa, ko sta si naroda delila zgodovino ter ponuja vpogled v njuno sobivanje, vse od časa Karla Velikega, ko sta živela v isti državi s skupnim ekonomskim, socialnim in pravnim sistemom.

Gre za knjigo, ki bralcu prvič ponudi izčrpno raziskana, dokumentiranja in predstavitev zgodovine skupnega prostora – iste tematike s stališča slovenskega in avstrijskega strokovnjaka. Gre za knjigo, ki na pregleden način in slikovito predstavi 15 vsebinsko in časovno razdeljenih poglavij z bogatim slikovnim gradivom – 32 zemljevidov, več kot 260 slik in fotografij pomembnih osebnosti, vladarjev, politikov, krajev, stavb, predmetov …

Gre tudi za knjigo, ki prikaže življenje Slovencev in Avstrijcev (pod skupno streho so bili do leta 1918), ko so bili odnosi obeh jezikovnih in narodnih skupnosti kompleksnejši, kot bi lahko sklepali na podlagi predstav, ki so začele nastajati z oblikovanjem modernih narodov. Vse to pa je bilo povezano z narodno diferenciacijo, sprva duhovno in nato fizično razmejitvijo ter z mednacionalnimi konflikti, ki so zaznamovali zlasti 20. stoletje in so tragičen ter za slovensko-avstrijske (nemške) odnose uničujoč vrhunec dosegli med drugo svetovno vojno. Zato ne preseneča, da vidijo Slovenci v zgodovinski perspektivi v severnih sosedih največjo grožnjo svojemu narodnemu obstoju, čeprav takšnih delitev in nasprotij v predmodernih in prednacionalnih obdobjih ni bilo.

Knjiga ponuja tudi vpogled in medsebojna razmerja v času novejše zgodovine, ko naroda nista več sobivala pod skupno streho. Gre za odmike Slovencev pod drugu streho, ko je med narodoma bilo le sobivanje na obeh straneh Alp. Gre za čas, ki ga veliko bolje opisujeta pojma dobrososedstvo in solidarnost, ki povezujta Slovence in Avstrijce tudi danes v Evropski uniji.

Pogled sobivanja Slovencev in Avstrijcev skozi čas je mogoče prikazati tudi s časovno preglednico, ko so se odnosi med tema dvema narodoma razvijali v skladu z družbeno-političnimi spremembami in zgodovinskimi okoliščinami. Takšna časovna os pokaže tudi obdobja sodelovanja, konflikta, asimilacije in narodnega prebujenja. Preglednica ni povezana po knjigi, da je v njej jasno vidna in še v njej jasneje opredeljena.

Časovna preglednica sožitja Slovencev in Avstrijcev

Obdobje	Dogodki / značilnosti	Pogled na sožitje
Srednji vek (do 1500)	Slovenci živijo pod oblastjo nemško govorečega plemstva znotraj Svetega rimskega cesarstva.	Sožitje kot podložništvo – kulturna razlika ni problematizirana, vendar Slovenci nimajo politične moči.
16.–17. stoletje (Reformacija in protireformacija)	Širjenje reformacije med Slovenci, pomoč nemških protestantskih plemičev. Kasneje močan pritisk protireformacije iz Avstrije.	Versko sodelovanje in nato zatiranje – obdobje tesnih kulturnih vezi in nato represije.
18. stoletje (razsvetljenstvo, Habsburška monarhija)	Centralizacija pod Habsburžani, reforme Marije Terezije in Jožefa II., širjenje šolstva tudi v slovenščini.	Sožitje v okviru imperija, delni napredek za Slovence, toda nemščina ostaja prevladujoča.
19. stoletje (narodna prebuda)	Močna nemčizacija v mestih, nastanek slovenskega narodnega gibanja, kulturni boj (npr. v Celovcu, Mariboru).	Sožitje postane napeto – narodna nasprotja se krepijo, a obstajajo tudi primeri sodelovanja med izobraženci.
Začetek 20. stoletja (do 1918)	Boji za dvojezične šole, gospodarska tekmovanja, konec 1. sv. vojne, razpad Avstro-Ogrske.	Sožitje doseže krizno točko – narodne meje postanejo politično vprašanje.
1918–1945	Delitev Koroške, koroški plebiscit (1920), asimilacija Slovencev v Avstriji, Anschluss, 2. svetovna vojna.	Napetosti in zatiranje Slovencev v Avstriji – izguba pravic, odpor.
1945–1991	Jugoslavija – Avstrija: hladnovojni odnosi, vprašanje koroških Slovencev, težave z uresničevanjem pravic iz Avstrijske državne pogodbe (1955).	Omejeno sožitje, diplomatske napetosti; prizadevanja za priznanje manjšine.
Po 1991 (samostojna Slovenija)	Vzpostavitev diplomatskih odnosov, sodelovanje v EU, odprava mej, kulturni in gospodarski stiki.	Sožitje se izboljšuje – priznavanje manjšine, čezmejni projekti, a še vedno nekateri odprti izzivi (manjšinske pravice).
Danes (2020–2025)	Skupne evropske politike, obeleževanje skupne zgodovine (npr. protestantske poti, skupni spomini na vojno), regionalni razvoj.	Sodobno sožitje temelji na partnerstvu – krepi se čezmejno sodelovanje in kulturni dialog.

Dejstvo je, tako je po naše razmeti knjigo Na obeh straneh Alp, da ta prikazuje razvoj sožitja med Slovenci in Avstrijci od srednjega veka do danes. Vendar pa vsako obdobje v njem označuje ključne značilnosti odnosa – od podložništva, verskih napetosti, narodnih konfliktov do današnjega čezmejnega sodelovanja.

In v današnjem času, ko je – to je naše mnenje, avtorji ga v knjigi ne izpostavljajo – v Sloveniji čutiti nekakšno tavanje v le v časovnem obdobju 1945 – 2025 (ostalo obdobje pa se zanemarja – milo rečena ugotovitev) bi bilo to knjigo v današnjem času treba vpeti v obravnavo vsaj v osnovnih šolah, saj gre za zgodovinski presek, ki je lahko izjemno pomembna tema za razmislek kreiranja prihodnjih stanj med narodoma. In ne samo med njima!

Zakaj naj se šole danes lotijo te tematike? Zato, ker ta knjiga zagotavlja:

1. Razumevanje zgodovinskih korenin

• Učenci spoznajo, kako so se odnosi oblikovali skozi stoletja (npr. koroški plebiscit, asimilacija, boj za jezikovne pravice).
• Da zgodovina ni le niz datumov – gre namreč za razumevanje družbenih napetosti in sodelovanja, ki vplivajo na medsebojne odnose še danes.

2. Medkulturni dialog in empatija

• Učenci razvijajo občutek za različnost in pomen manjšin (npr. Slovencev v Avstriji).
• Spoznajo pomen sobivanja v večkulturnem prostoru, kar je ključna kompetenca 21. stoletja.

3. Povezava z lokalnim okoljem

• Posebej za šole v obmejnih območjih (npr. Koroška, Gorenjska, Štajerska) – možnost sodelovanja s šolami v Avstriji.
• Možnost terenskih dejavnosti, obisk muzejev, spominskih krajev, skupni projekti.

4. Sodobne teme: Evropa, migracije, manjšine

• Tema se navezuje na evropske vrednote: strpnost, pravice manjšin, sodelovanje med narodi.
• Aktualizacija preko vprašanja: »Kako bi bilo, če bi bilo sožitje takrat bolj enakovredno? Kaj se lahko naučimo danes?«

5. Medpredmetno povezovanje

• Zgodovina, geografija, državljanska vzgoja, slovenščina, nemščina.
• Projekti: ustvarjanje časovnih osi, intervjuji z dvojezičnimi govorci, dramatizacije zgodovinskih dogodkov ipd.

Naš zaključek o poslušanju govorcev na predstavitvi knjige – zelo pomembno v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti – ter nato vpogled v njeno izjemno vsebino, da bi knjiga Na obeh straneh Alp sodila v vsako šolo v Sloveniji – tudi v Avstriji in da bi morala biti na polici vsake knjižnice v Sloveniji – tudi v Avstriji. A ne le na POLICI!!! Namreč, vredno je spoznati dolgo zgodovino ljudi dveh dežel, ki ju zbližujejo Alpe. Če se gradbeniki ne bodo preveč “obotavljali” tudi s pomočjo dvocevnega tunela./ Objavo priplavila: Alenka T. Seme/Tudi video iz novinarske konference in fotografije/