Dunaj/ Seestadt, 4. november 2025 – To je pogled na eno od največjih urbanih razvojnih območij v Evropi. Gre za naselje na severovzhodu Dunaja, in sicer v dinamičnem 22. dunajskem okrožju, kjer mestne oblasti Dunaja gradijo mesto Seestad, ki je zagotovo mesto s srcem in možgani. Mesto, v katerem bo življenjski prostor zagotovljen za več kot 25.000 ljudi. Gre za novo, večnamensko mestno središče z več kot 11.500 visokokakovostnimi stanovanjskimi enotami.

In ne samo to! Novo nastajajoče mesto Seestadt je v kraju Aspern (nekoč področje dunajskega letališča – v okrožju Donaustadt), ki nastaja že od leta 2013, bo tukajšnjim prebivalcem mesta Dunaj, ob bivanju zagotavljalo tudi več tisoč delovnih mest, in to v tehnološko naprednih dejavnostih (kar pa je že druga tema). 

Seestadt, ki je s podzemno železnico (U2) povezano s središčem Dunaja (25/26 minut vožnje) zasnovano kot trajnostno okrožje, ki združuje visoko kakovost življenja z dinamično gospodarsko močjo, ter omogoča rast istega na podlagi inovativnih zasnov.

Praviloma zadnjih šest let, ko smo na Dunaju nekaj dni, skočimo tja, da preverimo napredek razvoja in izgradnje novega mesta Seestadt. No, in to smo bili tam, in sicer, 2. novembra 2025, ko smo zaznali to stanje, ki ga predstavljamo kar s fotografijami:

Povzetek nosilcev projekta Seestadt – Kako veliko je mesto ob jezeru in koliko ljudi bo tukaj živelo in delalo?

Seestadt (»Obmorsko mesto«) se razprostira na približno 240 hektarjih in je eno največjih urbanih razvojnih območij v Evropi. Do leta 2030 bo zagotovilo stanovanja za več kot 25.000 ljudi ter ustvarilo več kot 20.000 delovnih mest in možnosti usposabljanja.

Kje se na Dunaju nahaja Seestadt?

Seestadt (Jezersko mesto) se gradi na severovzhodu Dunaja, v 22. okrožju Donaustadt, ugnezdeno med donavskimi mokrišči in regijo Marchfeld. Leži v središču regije CENTROPE med Dunajem in Bratislavo.

Kakšno vlogo ima jezero?

Jezero s površino 50.000 m² je srce okrožja in je nastalo še pred gradnjo stavb – jasen znak načrtovanja, ki daje prednost ljudem. S parkom, promenado in kopališči na jugu predstavlja prosti čas, identiteto in visoko kakovost življenja.

Kako je mesto povezano z javnim prevozom?

Podzemna linija U2 od leta 2013 povezuje Seestadt s središčem mesta v 25 minutah. To storitev dopolnjujejo avtobusne linije, tramvaji in regionalna železniška postaja Aspern Nord.

Ali so na voljo parkirna mesta za avtomobile?

Da. Okrožje Seestadt se zanaša na skupne parkirne hiše: parkiranje ostaja priročno, ulice in trgi pa so za pešce in kolesarje.

Katere zelene površine in odprte površine so tam?

Približno polovica območja je namenjena javnim prostorom: parki, trgi, zelene površine in “Zelena miza” ustvarjajo raznolike rekreacijske in srečevalne prostore.

Katere soseske se gradijo v Seestadtu?

Prvi prebivalci so se v pionirsko četrt vselili leta 2014. Od takrat so se razvila še večja okrožja, vključno s četrtjo Seepark kot poslovnim okrožjem in  četrtjo Am Seebogen. Trenutno sta v razvoju četrt Seecarré na severozahodu in četrt Seeterrassen ob obali – projekt Seestadt korak za korakom razvijajo naprej.

In še poslovnem razvoju...

Poslovna lokacija Seestadt navdušuje s svojo raznolikostjo: od samostojnih podjetnikov in zagonskih podjetij do trgovine in obrti, pa tudi kreativnih industrij, športa in mednarodnih podjetij. Naj gre za pisarniške, poslovne, proizvodne ali maloprodajne prostore – za vsako potrebo se najde ustrezna možnost.

V tehnološkem centru in poslovnem parku Dunajske  poslovne agencije (Duen Business Agency) zagonska podjetja, tehnološka podjetja in raziskovalne ustanove ter obrtna podjetja in mala proizvodna podjetja najdejo prilagodljive in stroškovno učinkovite najemne prostore ter pametne pisarne. Živahno pritličje zaznamujejo trgovine in restavracije, večja podjetja pa uporabljajo privlačne poslovne nepremičnine s potencialom rasti. Seestadt je za svojo poslovno lokacijo že izbralo več kot 600 podjetij. In še veliko več jih je pripravljenih! 

Z pilotno tovarno TU za Industrijo 4.0 ali raziskovalnim projektom Aspern Smart City Research je Seestadt tudi testni laboratorij za digitalne in trajnostne rešitve – na stičišču med gospodarstvom in raziskavami.

Več o tem, kar dela projekt Seestadt pomemben za razvoj Dunaj in Avstrije pa najdete na tej AKTIVNI povezavi.

No, in zdaj v Sloveniji….

Ker poznamo razmere v Sloveniji in tudi v Ljubljani, bi bilo dobro, da tudi naši župani, ki jih praviloma zanimajo le tlakovanje in asfaltiranje cest, skočili do Dunaja, in si v živo ogledali snovanje mesta Seestadt, da bi si zbistrili lokalno usmerjene možgane.

Rekli boste, kaj pa politiki, ki za milijardo obljubljajo 20.000 stanovanj

Res je, da smo nekoč na Dunaj »pošiljali« ministre Maljevca, Mesca in Hana (nato pa smo bili deležni blokade na strani FB, ker naj bi kršili neka kvazi balkanska pravila, ki so jih izvajali (zdaj jih, kot kaže, ne več) slovenski varuhi pravil ameriškega lastnika sistema FB). Zato tega zdaj ne bomo naredili in omenjenih politikov ne bomo “pošiljali” na izlet na Dunaj. A ne zato ker bi se bali blokade te objave – a le one povezane na FB – ampak zato, ker smo se odločili, da z drugačnim pristopom pokažemo, da je zastavljena slovenska stanovanjska politika pod vodstvom ministra Simona Maljevca, ki obljublja, da se bo z letnim vložkom 100 milijonov evrov zagotovila izgradnjo 2000 stanovanj, v desetih letih pa za eno milijardo 20000 stanovanj, neuresničljiva, tudi če bi znameniti minister na Dunaju ostal celo leto, saj je njegov in vladni projekt skregan z zdravo pametjo in osnovnošolsko matematiko in nima trohice skupnega s projektom Seestadt.

Zato se ob zastavljenem slovenskem projektu, ki je zasnovan nerealno zastavlja vprašanje, kaj se da sploh narediti z eno milijardo, če se pri tem upošteva, da je pri tem projektu ostala infrastruktura v celoti zanemarjena. Ob tem pa se ve, da je pri vsaki gradnji treba upoštevati tudi zemljišča (ta ne morejo biti zastonj, ker jih nobene občina po zakonu ne more podariti, kvečjemu prispevati kot svoj vložek).

Torej, zato smo zgoraj omenjene ministre izpustili, ker se nam zdi, da imata Mesec in Han druge prioritete in obveznosti, ki jih še nista uresničila. Ministra Maljevca pa zato ne, ker njegov projekt sploh ni realen, kar pomeni, da na Dunaju tako in tako ne bi dojel zasnove njihovega projekta.

Vidite zato smo se odločili za župana in ne za ministra Maljevca, za katerega smo raje pripravili osnove, za njegovo zbistritev (brez političnega tona), in sicer: Ali je mogoče z 1 milijardo € v 10 letih (100 milijonov € letno) pridobiti 20.000 stanovanj, kar pomeni 2.000 stanovanj letno?

Osnovna računica stroškov gradnje

Cena enega novega stanovanja v Sloveniji je odvisna od:

• cene zemljišča,
• projektiranja in komunalne opreme,
• gradbenih del,
• spremljajočih objektov (parkirišča, dvigala, kleti),
• nadzora, financiranja in davkov.

Trenutne realne cene gradnje (brez zemljišča):

• osnovna gradnja: približno 1.400 – 1.900 €/m²
• popolnoma dokončano z infrastrukturo: 2.200 – 2.900 €/m²

Povprečno novo stanovanje za socialni/ neprofitni najem:

• velikost 50–60 m²
• Kar pomeni 110.000–170.000 € po enoti (brez večjih zapletov in brez dragih lokacij).

Če dodamo zemljišča, komunalno opremo, načrtovanje, rizike in dvig cen, se realna skupna cena socialnega stanovanja približa 160.000–220.000 €.

Koliko stanovanj dobimo za 1 milijardo €?

Če vzamemo zelo optimistično povprečno ceno:

• 150.000 € na stanovanje → za 1.000.000.000 € dobimo okoli 6.600 stanovanj

Če vzamemo realno srednjo vrednost:

• 190.000 € na stanovanje → dobimo okoli 5.200 stanovanj

Če upoštevamo še rast cen (ki je praktično zagotovljena) in rezervo:

• 210.000 € na stanovanje → dobimo okoli 4.700 stanovanj

Torej realno: za 1 milijardo € dobimo 4.500–6.500 stanovanj, nikakor ne 20.000.

Ključni problem slovenskega načrta

Vladni in Maljevčevi napovedi 20.000 stanovanj:

• ne vključuje stroškov zemljišč,
• ne vključuje infrastrukture (cest, šol, vrtcev, parkirišč),
• računa, da se bo gradilo pod tržno ceno, kar brez lastnih centraliziranih zemljišč ni možno,
• predvideva gradnjo hitreje, ceneje in obsežneje, kot to zmorejo tudi države z desetletnimi izkušnjami.

Gre torej za izračun, ki ignorira praktične omejitve in je tako nerealen.

Zaključek (brez političnih ocen)

Element	Vladna obljuba	Realna ocena
Investicija	1 milijarda € / 10 let	Realno
Stanovanja	20.000	4.500 – 6.500 stanovanj
Realnost ali stvarnost	nestvarna in nelogična	izvedljiva le ob sistemski reformi in daljšem obdobju/

Torej: Projekt v trenutni obliki ni realen.
Da bi postal izvedljiv, bi morali v Sloveniji narediti naslednje:

1. vključevati zemljiško politiko,
2. standardizirati gradnjo,
3. razširiti investicijsko obdobje na 15–20 let,
4. in realno preračunati stroške.

Dejstvo je, da je dunajski Seestadt projekt, zasnovan s pravimi idejami in rešitvami, ki bi našim politikom lahko zbistril samozadostne možgane. Ob tem pa bi se z realno proučitvijo istega lahko naučili veliko od avstrijskih snovalcev razvoja, ki usmerjajo Avstrijo – v tem primeru Dunaj – v nov razvojni cikel. Tudi z novim izobraževalnim sistemom – kar je tudi že druga tema.

Zato v naslovu zapisana pobuda, da bi si v mestu Seestadt na Dunaju naši lokalni predstavniki tu z novimi idejami lahko napolnili samozadostne lokalne možgane, da bi tako lažje dojeli nelogičnosti, ki jim jih prodaja minister Maljevac s podporo vlade./Objavo pripravil: Janez Temlin/Foto: Janez Temlin