Slovenija, 10. november 2025 – V Sloveniji letos prvič, 10. novembra, praznujemo dan znanosti. Zato bi bilo zanimivo pogledati, kaj smo v Sloveniji dosegli zadnja tri leta na področju znanosti, ko smo v znanost vlagali več denarja. Pri tem pa bi bilo pomembno vedeti tudi, koliko sredstev v znanost je vložilo gospodarstvo in koliko je bilo v znanost vloženo iz proračuna. Potrudili smo se poiskati tudi podatke koliko sredstev v deležu v BDP vlagajo ostale članice EU.

Pripravili smo kratek pregled slovenskega vlaganja v znanost v zadnjih treh letih (2022–2024) — koliko denarja je šlo v raziskave in razvoj, kdo je to financiral (gospodarstvo in koliko država) in kako se Slovenija lahko primerja glede deleža v raziskave in razvoja v BDP v primerjavi z ostalimi članicami EU (pod vsako navedbo so navedeni viri, od kod smo podatke črpali).

Hiter povzetek (ključne številke)

• Raziskave in razvoj v Sloveniji:
  • 2022: EUR 1,202.0 mio, 2,11 % BDP. Vir: SURS. Statistični urad Republike Slovenije
  • 2023 (končno): EUR 1,364.6 mio, ~2,10–2,13 % BDP (SURS navaja 2,1 %; tudi druga sporočila navajajo 2,13 % glede na revizije). Vir: SURS. Statistični urad Republike Slovenije
  • 2024 (začasni podatek): EUR 1,458.0 mio, 2,16 % BDP (začasni podatek). Vir: SURS. Statistični urad Republike Slovenije
• Kdo je financiral raziskave (iz vira sredstev) — vrednosti in deleži (vir: SURS):
  • 2022 (total EUR 1,202.0 mio): gospodarske družbe kot vir EUR 530.319 mio (≈ 44.1 %) ; država (vlada) EUR 312.425 mio (≈ 26.0 %) ; sredstva iz tujine EUR 353.998 mio (≈ 29.4 %). Statistični urad Republike Slovenije
  • 2023 (total EUR 1,364.6 mio): gospodarske družbe kot vir EUR 647.480 mio (≈ 47.45 %) ; država EUR 378.418 mio (≈ 27.73 %) ; tujina EUR 328.582 mio (≈ 24.08 %). Statistični urad Republike Slovenije
  • 2024 (začasni podatek , skupaj EUR 1,458.0 mio): gospodarske družbe kot vir EUR 621.122 mio (≈ 42.6 %) ; država EUR 391.802 mio (≈ 26.9 %) ; tujina EUR 431.626 mio (≈ 29.6 %). (provisional). Statistični urad Republike Slovenije

Opomba: pri številkah iz 2024 SURS SURS navaja, da so podatki začasni

Povzetek stanja:

• V zadnjih treh letih narašča absolutni znesek v raziskave v Sloveniji (od ~EUR 1,20 mrd 2022 → ~1,36 mrd 2023 → ~1,46 mrd 2024). To kaže, da je več denarja na voljo, tudi zaradi več državnega sofinanciranja prek ARIS* in več tujih virov (EU/tuje pogodbe). Statistični urad Republike Slovenije+2Statistični urad Republike Slovenije+2

Opomba – *Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (kratica ARIS) je javna agencija oziroma agencija, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti.

• Gospodarstvo ostaja glavni vir financiranja (v povprečju ~43–47 % v teh letih) in hkrati glavni izvajalec R&D (približno 69–70 % R&D se izvaja v poslovnem sektorju). Državno financiranje je stabilno rastlo (v EUR vrednosti), kar potrjuje tudi ARRS (več proračunskih sredstev za sofinanciranje). Statistični urad Republike Slovenije+1

Kako se Slovenija primerja z EU (delež R&D v BDP)

• EU povprečje (2023): približno 2,2 % BDP (EU 27). Vir: Eurostat. European Commission+1
• Najvišji v EU (2023): Švedska okoli 3.6 %, Belgija in Avstrija okoli 3.3 %, Nemčija in Finska okoli 3.1 %. Pet držav je imelo v 2023 več kot 3 % R&D/BDP; na drugi strani pa ima nekaj držav < 1 % (npr. Romunija, Malta). Vir: Eurostat (novica + statistika). European Commission+1
• Slovenija (≈ 2.1–2.16 %) je torej malo pod ali blizu povprečja EU; ni med vodilnimi po intenzivnosti R&D, a je nad mnoštvom držav z nizko intenzivnostjo. (Splošno ciljno merilo EU je 3 % — za večino članic ostaja nedosegljivo). Statistični urad Republike Slovenije+1

Nekaj pomembnih dosežkov slovenske znanosti v zadnjih treh letih (izpostavljeno)

• objave in sodelovanja v mednarodnih visoko cenjenih revijah (npr. skupne raziskave Jožefa Štefana o kvantnih pojavih v Nature) in pomembne bioznanstvene raziskave (npr. genom velikega smrčka/proteusa). Vir: pregledni prispevek o dosežkih 2023. Slovenia Business
• večje slovenske udeležbe v velikih mednarodnih raziskovalnih infrastrukturah (CERN — ATLAS, slovenski raziskovalci v ključnih vlogah). Slovenia Business
• ARRS/ARIS poročila navajajo, da je državno sofinanciranje (ARIS proračun) v 2023 znatno naraslo (npr. ARIS je v 2023 razdelil približno EUR 331.5 mio iz državnega proračuna za financiranje raziskav — +21 % v primerjavi z 2022), ter da so bila podeljena državna priznanja za odličnost in več javnih razpisov. To potrjuje, da je država v zadnjih letih dejavno povečevala podporo. Aris
• slovenske raziskave in projekti na področju vodikovih tehnologij, energijskega shranjevanja, naprednih materialov, novih zdravil in diagnostičnih metod so bili aktivno predstavljeni in nagrajeni na mednarodnih prizoriščih. Aris+1

In kratek zaključek – Več sredstev (tako iz gospodarstva kot države in tujine) je pripomoglo k večji aktivnosti v raziskavah in vidnejšim dosežkom slovenskih znanstvenih institucij in posameznikom. Slovenija je z raziskovalno intenzivnostjo okoli 2,1–2,16 % približno na evropskem povprečju, še vedno pa ni med vodilnimi državami, ki dosegajo ~3 % in več. Statistični urad Republike Slovenije+2Statistični urad Republike Slovenije+2

Največ raziskovalcev zaposlenih v naravoslovnih in tehniških vedah

Kot objavlja Statistični urad, je bilo lani v Sloveniji v izvajanje raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) vključenih približno 26 tisoč oseb. Njihova delovna obremenitev je bila enakovredna delu okoli 18 tisoč oseb s polnim delovnim časom. Med osebami, vključenimi v RRD, je bilo dve tretjini (67 %) raziskovalcev, preostalo tretjino je sestavljalo tehnično in drugo podporno osebje. 85 % raziskovalcev je lani delalo v naravoslovnih in tehniških vedah, preostali pa v družboslovnih in humanističnih.

Med novimi doktorji znanosti več žensk kot moških

Doktorski študij je lani končalo 552 študentov in študentk, slednjih je bilo nekaj več kot polovica (53 %). Povprečna starost diplomantov doktorskega študija je bila 37,8 leta.

Delež žensk med novimi doktorji znanosti (tj. tistimi, ki so pridobili doktorski naziv v posameznem letu) se je v zadnjih 30 letih povečal za približno 17 odstotnih točk.

Torej, še kar nekaj bo treba postoriti, da bodo naše znanstvene institucije in znanstveniki delujejo v njih, imeli enake pogoje, kot znanstveniki v državah, ki v znanost vlagaj več. Dejstvo je, da Slovenija ne sme več uvažati nekvalificirano delovno sile, saj to ne ponuja želenega napredka države. Ravno nasprotno! /objavi pripravil: J. T./Viri navedeni – fotografija le ponazoritvena/ P. Š. – aktivne povezave so samostojne in niso povezane z uredništvom – so le osnova za navedbo vira.